TFL Vsebine / TFLGlasnik

V dobi naprednih tehnologij, katerih novosti nenehno spreminjajo način dela in vsakdana, nas ne preseneča, da se je v vrtincu sprememb znašlo tudi pravo. Čeprav se je pravna stroka v preteklosti pogosto izkazala za nedovzetno za spremembe in jih je sprejemala s precejšnjo previdnostjo, je kljub temu koristno, da se z novostmi seznani in razvije kritičen pogled nanje.

Pravna tehnologija (ang. LegalTech) pomeni integracijo tehnologije v pravne procese in storitve, vključno z digitalizacijo pravnih storitev, avtomatizacijo obdelave pravnih dokumentov, naprednim iskanjem informacij in inovacijami v pravnem raziskovanju.[1]

Intenzivneje se je pravna tehnologija začela razvijati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, hkrati z uvedbo prvih računalniških sistemov in programske opreme za urejanje besedil. Glavni cilj novih tehnologij je bil optimizacija procesa priprave pravnih dokumentov. Kot pionir na tem področju se je leta 1973 uveljavilo ameriško podjetje LexisNexis. S svojo elektronsko platformo so omogočili neposreden dostop do sodne prakse zveznih držav New Yorka in Ohia, s čimer so olajšali in pospešili prej zamudno brskanje po knjigah.[2] V istem obdobju je podjetje Wang Laboratories predstavilo revolucionarni mikroračunalnik za obdelavo besedil, ki je s preprostim urejanjem in shranjevanjem spodbudil prehod od mehanskih pisalnih strojev k elektronski obdelavi besedil. S pojavom prvih osebnih računalnikov in osnovne programske opreme se je začel neustavljiv tehnološki napredek. Funkcije »copy-paste« (kopiraj-nalepi) in »track changes« (sledenje spremembam) so sčasoma postale del vsakdana vsakega pravnika. Z digitalizacijo podatkov je bilo mogoče vzpostaviti obsežne podatkovne baze, s tem pa tudi spletne portale[3] za hitrejši dostop do informacij, večjo preglednost ter učinkovitejše in transparentnejše delovanje. Medtem so se na trgu predstavile številne druge inovacije, ki so na tak ali drugačen način zaznamovale svet pravne tehnologije.

Pa vendar je doživelo v zadnjem času, zaradi pospešenega razvoja umetne inteligence, področje pravne tehnologije pravo revolucijo.[4] Če je doslej razvoj avtomatiziranih programov omejevala prav kompleksnost pravnega jezika, je bila ta ovira z razvojem velikih jezikovnih modelov skoraj odstranjena. Nedvomno je najodmevnejši podatek, da je jezikovni model GPT-4 ameriškega podjetja OpenAI na simuliranem pravosodnem izpitu dosegel rezultat, ki ga je uvrstil med najuspešnejših 10 odstotkov udeležencev.[5] Za slovenski trg je zanimiv predvsem produkt  TFL AI spletne platforme Tax-Fin-Lex. Ti so predstavili model umetne inteligence, ki deluje na bogatih pravnih podatkovnih zbirkah portala in omogoča pravno analizo dokumentov, označevanje pomembnih delov, pripravo povzetkov in iskanje.

To nas pripelje do vprašanja, kaj bo integracija takih tehnologij pomenila za delo v pravni stroki. Pravniki se kljub veliki količini intelektualnega dela, ki zahteva specializirano pravno znanje, še vedno srečujejo z ogromno količino administrativnih nalog. Nekateri odvetniki administrativnim rutinskim nalogam (korespondenca s strankami, arhiviranje dokumentov, iskanje informacij v bazah podatkov itd.) namenijo tudi do tretjino delovnega časa. Pravna tehnologija bi lahko opravljala prav te naloge, kar bi omogočilo, da bi se pravni strokovnjaki lahko posvetili intelektualno zahtevnim nalogam, ki od njih zahtevajo strokovne pravne veščine.[6] Digitalna orodja namreč lahko vodijo evidence komunikacije s strankami, upravljajo roke in dodeljujejo manjše preprostejše naloge. Vse to pripomore k boljši organiziranosti in zagotavlja, da se podrobnosti ne spregledajo. Novi programi umetne inteligence še hitreje iščejo, razvrščajo in klasificirajo informacije, generirajo besedila in povzetke, iščejo vire, pa tudi predelujejo informacije (npr. pretvarjajo, anonimizirajo).[7] V trenutku je mogoče preiskati tisoče strani dokumentov in poiskati specifične klavzule, besedila ali pogoje, kar bi z »ročnim delom« terjalo ure ali celo dneve.[8]

A pozitivni učinki niso prisotni zgolj na strani pravnikov. Pravo postaja vse bolj kompleksno, pravne storitve vse dražje in postopki vse daljši, kar predstavlja vse večjo težavo pri dostopu do pravnega varstva. Po podatkih organizacije World Justice Project namreč kar 1,5 milijarde ljudi nima dostopa do pravnega varstva v civilnih, upravnih ali kazenskih zadevah, 4,5 milijarde ljudi pa ne more unovčiti koristi, ki jih ponuja pravo.[9] Ker se z uporabo pravne tehnologije pravniki hitreje spopadajo s pravnimi nalogami, lahko drastično zmanjšajo čas priprav in povečajo učinkovitost dela.[10] Del prihranka se lahko po ekonomski teoriji trga prenese tudi na stranke v obliki nižjih cen za pravne storitve. Hkrati lahko pravna tehnologija skrajša tudi postopke in pravo posamezniku predstavi na bolj razumljiv način. Z demokratizacijo dostopa do pravnega varstva tako pripomore k bolj uravnoteženi in pravični družbi.

Čeprav pravna tehnologija obeta povečanje učinkovitosti, dostopnosti in demokratizacijo pravnih storitev, si ne gre zatiskati oči pred njenimi pomanjkljivostmi. Mnogi najprej pomislijo na zasebnost posameznikov in varnost podatkov, ki s selitvijo informacij na splet postajata vse bolj izpostavljena kibernetskim napadom. Umetna inteligenca ne more vedno upoštevati nians in človeškega elementa, ki je pogosto ključnega pomena pri pravnem odločanju, izgubi se tudi osebni pristop. Obstaja nevarnost, da bodo tehnološke napake ali pomanjkljivosti (pri generativni umetni inteligenci morebitne t. i. halucinacije[11]) vodile v napačne pravne nasvete ali interpretacije.

Prihodnost pravne tehnologije pa je vendarle svetla. Do leta 2030 naj bi trg »LegalTecha« dosegel vrednost 45 milijard ameriških dolarjev.[12] K takšni napovedi pripomore dejstvo, da je pravna tehnologija obetavna rešitev za mnoge izzive, s katerimi se ukvarja pravo. Podrobneje o tej tematiki bova pisala v prihodnjih izdajah.

Pravna tehnologija torej ni zgolj prihodnost, temveč je tukaj in zdaj. Tehnološki napredek in umetna inteligenca lahko povečata produktivnost in konkurenčnost v pravni stroki, vendar je ključno, da se uporabljata kot podpora in dopolnitev človeškemu znanju ter izkušnjam. Strah, da bo tehnologija pravnike nadomestila, je povsem odveč, saj predstavlja zgolj orodje, ki lahko pomaga pri zagotavljanju kakovostnejših, cenovno ugodnejših in s tem dostopnejših storitev. Tehnologija sama na sebi ni nevarna, od nas je odvisno, kako jo uporabljamo in na kakšen način integriramo v družbo. V dobi, ko se tehnološke inovacije v drugih disciplinah hitro implementirajo, jim mora aktivno slediti tudi pravna stroka, saj njena regulativa diktira smernice širšega razvoja. Izzivi seveda obstajajo, a si pred dodano vrednost, ki jo tehnologija prinaša, ni več mogoče zatiskati oči. Glavno vprašanje pa vendarle ostaja, ali je pravna stroka pripravljena na te spremembe, in če ja, kdaj bo te spremembe začela implementirati.

[1] Karolina Mania: Legal Technology: Assessment of the Legal Tech Industry’s Potential, v: Journal of the Knowled Economy, št. 14/2023, str. 595–619.

[2] Robert Dale: Law and Word Order: NLP in Legal Tech, v: Natural Language Engineering, št. 25 (2018) 1, str. 211–217.

[3] V Sloveniji e-davki, e-sodstvo, e-prostor itd.

[4] Micha-Manuel Bues, Emilio Matthaei: LegalTech on the Rise: Technology Changes Legal Work Behaviours, But Does Not Replace Its Profession, v: Management for Professionals, 2016, str. 89–109.

[5] Daniel Martin Katz, Micheal James Bommarito, Shang Gao, Pablo Arredondo: GPT-4 Passes the Bar Exam, 2023, str. 4–10.

[6] Avtorja sva za namen tega članka izvedla manjšo raziskavo v odvetniški pisarni, kjer sva odvetnike povprašala o obsegu in vsebini njihovega dela. Glede na odgovore lahko njihovo delo vsebinsko razdeliva v dve skupini – intelektualno in administrativno delo. Intelektualno delo obsega predvsem sestavljanje pogodb in svetovalnih mnenj, zastopanje strank pred sodiščem, pregledovanje zakonodaje in sodne prakse. To delo naj bi predstavljalo približno dve tretjini njihovega obsega dela. Preostalo tretjino pa predstavlja administrativno delo, ki ne zahteva posebnega pravnega znanja.

[7] Daniel Martin Katz, Dirk Hartung, Lauritz Gerlach, Abhik Jana, Micheal James Bommarito: Natural Language Processing in the Legal Domain, 2023, str. 2–4.

[8] Daniel Schwarcz, Jonathan H. Choi: AI Tools for Lawyers: A Practical Guide, v: Minnesota Law Review Headnotes, št. 1/2023, str. 7–32.

[9] World Justice Project: Measuring the Justice Gap: A People-Centered Assessment of Unmet Justice Needs Around the World, 2019, str- 13–14.

[10] Qian Hongdao, Asif Khan, Sughra Bibi, Lorenzo Ardito: Legal Technologies in Action: The Future of the Legal Market in Light of Disruptive Innovations, 2019, str.11–12.

[11] V kontekstu umetne inteligence se »halucinacija« nanaša na modelovo nerealistično ali netočno generiranje ali interpretacijo podatkov, ki ne odraža dejanskih vnosov ali izvornih informacij.

[12] Yahoo Finance: The Global Legal Technology Market size is expected to reach $45.1 billion by 2030, rising at a market growth of 9.3% CAGR during the forecast period, 2023.