IZREK
Sodba Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 326/2001 z dne 13. 3. 2002 se razveljavi in se zadeva vrne Višjemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje.
EVIDENČNI STAVEK
Presoja Višjega sodišča v bistvu vzpostavlja objektivno odgovornost pritožnika za nastalo škodo, saj temelji na stališču, da je za odgovornost toženca dovolj, da škoda izvira iz njegove sfere. Višje sodišče je s tem uporabilo določbo 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) v nasprotju z njeno vsebino, s tem pa poseglo v pritožnikovo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
Ustavno sodišče je pristojno za odločanje o kršitvi pravice do sojenja v razumnem roku le, če zatrjevana kršitev v času odločanja še traja. Upoštevati je treba, da je sodni postopek, v katerem naj bi bila tožniku kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, že končan in te pravice v tem postopku ni več mogoče zavarovati.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.