TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354.člena ZPP, na katero bi moralo sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 365. člena ZPP). O pravnoodločilnih dejstvih namreč sodba sodišča prve stopnje nima razlogov, nekateri razlogi pa so tudi nejasni in med seboj v nasprotju. V sicer obširni obrazložitvi je sodišče prve stopnje navedlo, kaj so v ponovljenem postopku izpovedale nekatere priče, nato pa je naredilo zaključke, vendar pa brez navedbe dejstev, ki jih je štelo za dokazana in ki naj bi bila podlaga narejenim zaključkom. Kot utemeljeno opozarja zahteva za varstvo zakonitosti, je posest zakonita, če temelji na veljavnem pravnem naslovu, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice. Za zakonitost posesti je zato potrebno ugotoviti obstoj veljavnega pravnega naslova. Zato ne zadošča za zaključek, da je bila posest zakonita, le prepričanje tožnika, da naj bi njegov oče sporne nepremičnine kupil. Zaradi začetka teka priposestvovalne dobe je potrebno pri zatrjevani zakoniti posesti pridobitev veljavnega pravnega naslova, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice in nastop posesti na podlagi takega pravnega naslova, tudi časovno opredeliti.