TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi zoper izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na tožečo stranko A.A., se ugodi in se izpodbijana odločba v tem delu odpravi ter se prošnji tožeče stranke za mednarodno zaščito ugodi tako, da se tožniku prizna status begunca.

Sodna odločba o priznanju statusa begunca tožniku velja kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Upoštevajoč nastavke interdisciplinarnega pristopa v okviru kriterija notranje (ne)konsistentnosti sodišče ocenjuje, da so glavni problemi v obravnavanem delu dokazne ocene tožene stranke v tem, da je tožena stranka večinoma vodila zaprte strukturirane intervjuje, da je mehanično primerjala posamezne izjave tožnika in njegovega partnerja brez konteksta osebnih in situacijskih dejavnikov, da ni delala zadostnih razlik med pomembnimi in nepomembnimi nekonsistentnostmi in da je upoštevala samo negativne vidike nekonsistentnosti, da ni upoštevala poteka časa z vidika sposobnosti oziroma zmožnosti zanesljivosti spomina, da ni upoštevala učinkov post-travmatskega stresnega sindroma kot posledice okoliščin pobega iz izvorne države za zmožnost dobrega spominjanja podrobnosti, da ni upoštevala, da je tudi travmatičen dogodek posilstva, če je do njega prišlo, lahko vplival na razlike v izjavah tožnika, in da je tožnik v določenih elementih lahko imel upravičene zadržke ali oklevanja za razkritje najbolj intimnih vidikov njegove identitete.

Na glavni obravnavi je tožnik povedal, da v primeru vrnitve na Kosovo ne bi skrival svoje spolne identitete, za kar ima vso pravico, in zato obstaja realna nevarnost, da bi ga lahko kot znanega nekdanjega pripadnika gejevske skupnosti na Kosovu, ponovno preganjali. Zaradi tožnikove pretekle izpostavljenosti na Kosovu, ko je še imel svoj butik in je odkrito živel v izvenzakonski skupnosti s partnerjem, in zaradi načina, kako je prišlo do posilstva s strani treh napadalcev, je zelo verjetno pravilna ocena tožnikov, izražena na glavni obravnavi, da je bilo posilstvo vnaprej načrtovano in organizirano. Od tožnika so napadalci zahtevali točne osebne podatke, da bi obvestili svojce. To pomeni, da obstaja velika verjetnost, da je bila tožeča stranka že enkrat konkretno izbrana in izločena kot žrtev napada in da do napada ni prišlo samo iz osebnih motivov, ampak tudi zaradi družbeno-političnih ciljev, kar zmanjšuje verjetnost, da bi ga država lahko zaščitila pred vnovičnim napadom.