TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Pravilna je presoja nižjih sodišč o toženčevi izključni krivdni odgovornosti za škodo, ki jo je z udarci prizadejal tožniku (158. člen ZOR). Ni namreč ugotovljeno, da bi tožnik storil karkoli, kar bi opravičevalo toženčeve udarce. Toženca je le poklical z imenom „Piko“, kar je njegov vzdevek. S takšnim nazivanjem toženca ni verbalno napadel oziroma ga razžalil ali ga tako zrevoltiral, da bi to lahko opravičevalo njegovo fizično obračunavanje. Okoliščina, da je Piko lahko tudi pasje ime, pri tem ne more biti odločilna.

Toženec se ni skliceval na nobeno oviro, ki bi mu preprečevala, da sodišču sporoči popoln dokazni predlog, prav tako pa tudi ni zaprosil za rok za dopolnitev dokaznega predloga. Ker so za racionalno vodenje postopka odgovorne tudi stranke, sodišče v takšni procesni situaciji toženi stranki ni bilo dolžno dati nobenega dodatnega roka, kot to zatrjuje revident, in jim s tem omogočiti, da kasneje sporoči naslov predlagane priče.