TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Če se na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju preživljalec vseli
v stanovanje preživljanca in s tem pridobi status uporabnika, ne more
preživljanec hkrati z zahtevkom za razvezo pogodbe o dosmrtnem
preživljanju zahtevati izselitev preživljalca, ker mu to pravico daje
šele pravnomočna sodba o razvezi pogodbe. To namreč izhaja iz določbe
2. in 3. odst. 24. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih, ker je
opravičen razlog za odpoved nadaljnje uporabe stanovanja in morebitno
tožbo, ki temu sledi, razvno okoliščina pravnomočne razveze pogodbe o
dosmrtnem preživljanju, dokler pa ni takšne pravnomočne sodbe, tudi
ni procesnih možnosti za vložitev tožbe za izselitev.
ORIGINAL:
Kada davalac uzdržavanja u ispunjenju ugovora o doživotnom
uzdržavanju useli u stan primaoca uzdržavanja i time stekne status
korisnika stana, ne može primalac uzdržavanja uporedno sa zahtjevom
za raskid ugovora o doživotnom uzdržavanju tražiti iseljenje davaoca
uzdržavanja, jer mu to pravo daje tek pravomoćna presuda o raskidu
tog ugovora. To naime proizlazi iz odredbe čl. 24. st. 2. i 3. ZSO,
jer opravdan razlog za otkaz daljnjeg korištenja stana i eventualnu
tužbu koja nakon toga slijedi predstavlja upravo okolnost pravomoćnog
raskida ugovora o doživotnom uzdržavanju, a dok take pravomoćne
presude nema, nema i procesnih mogućnosti za podizanje takve tužbe za
iseljenje.