TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se v prvem in drugem odstavku I. točke izreka ter v II. točki izreka spremeni tako, da se v tem delu na novo glasi:

"I. Ugotovi se, da je sklep o razrešitvi tožeče stranke s funkcije izvršilne direktorice uprave banke na področju razvoja, spremljave in podpore poslovanja banke z dne 26. 2. 2016, ki ga je izdala uprava tožene stranke, nezakonit.

Ugotovi se, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 26. 2. 2016, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki, nezakonita.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka, tožeči stranki pa je dolžna v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 1.249,88 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu (tretji odstavek I. točke izreka) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 214,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

To, da ZDR-1 glede razrešitve vodilnega delavca ne predvideva posebnega postopka, in da gre za odločitev, ki je v pristojnosti delodajalca, še ne daje podlage za zaključek o dopustni razrešitvi.

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da zagovor v obravnavani zadevi ni bil potreben. V posledici določenih razrešitev (npr. s funkcije ravnateljice zavoda po določbah ZZ) je sodna praksa res že zavzela stališče, da zagovor pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti, ki je sledila (zakoniti) razrešitvi, ni potreben. Ključno je, da stranki v postopku odpovedi na sam razlog odpovedi ne moreta več vplivati, zato tudi zagovor ni potreben. Tako je bilo npr. v zadevi VIII Ips 114/2014, ko je imela razrešitev direktorja oziroma odpoklic poslovodje po 515. členu ZGD-1 za posledico neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa je v obravnavanem primeru pomembno to, da razrešitev tožnice s funkcije izvršilne direktorice uprave ni bila zakonita, zato ne more predstavljati okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da tožnici omogoči zagovor. Prav tako zgolj okoliščina sporne razrešitve ne zadostuje za obrazloženost izpodbijane odpovedi.