TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Vknjižba zastavne pravice (247. do 251. člen ZIP) ni dovoljena na
nezazidanem stavbnem zemljišču v družbeni lastnini (zakon o stavbnih
zemljiščih, Ur.l. SRS, št. 18/84).

Namesto predlagane vknjižbe zastavne pravice zaradi izterjave denarne
terjatve je prvo sodišče s sklepom o izvršbi dovolilo prisilno
zaznambo vrstnega reda pri nepremičnini, ki je družbena lastnina. Po
mnenju prvega sodišča je zato ni mogoče obremeniti z vknjižbo
zastavne pravice, temveč se pri njej lahko dovoli le zaznamba
vrstnega reda, kar ima enake materialne posledice kot jih želi
upnica, Občina .... Sodišče druge stopnje je ugodilo
pritožbi upnice, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in
temu sodišču vrnilo zadevo v novo odločanje. V razlogih je
navedlo:
Kot je razvidno iz podatkov spisa, naj bi se vrstni red zaznamoval
pri nezazidanem stavbnem zemljišču v družbeni lastnini. Za te vrste
nepremičnin pa je vprašljivo, če so sploh lahko predmet izvršbe (člen
246 ZIP). Ne samo izpodbijane začasne odredbe, temveč tudi predlagane
vknjižbe zastavne pravice pri takšni nepremičnini zato najbrže ne bo
mogoče dovoliti. V obeh primerih gre za zavarovalna sredstva. Če
dolžnica ne bi izpolnila svoje denarne obveznosti, bi zato morala
upnica pozneje predlagati še dovolitev izvršbe s prisilno dražbo. Na
prisilni dražbi in pod njenimi pogoji pa nezazidano stavbno zemljišče
v družbeni lastnini ne more biti prodano.
Temu nasprotujejo določbe zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l. SRS,
št. 18/84). Po tem zakonu je za promet in za oddajanje nezazidanih
stavbnih zemljišč predvidena posebna ureditev. Bivši lastnik, ki je
uveljavil prednostno pravico gradnje oziroma imetnik pravice uporabe,
lahko prenese s pravnim poslom to pravico le na najožje svojce (člen
21). Poleg tega je njegova pravica omejena s pogojem, da v 5. letih
zgradi stavbo do III. gradbene faze. Če tega ne stori, mu občina kot
upravljalec stavbnih zemljišč v družbeni lastnini, zemljišče z
odločbo odvzame (člen 20). Omejitve pa so predpisane tudi za
oddajanje nezazidanega stavbnega zemljišča v družbeni lastnini.
Praviloma se odda na podlagi javnega razpisa. Toda ne najboljšemu
ponudniku. Odločilni so povsem drugi kriteriji, kot smotrna uporaba
zemljišča, interesi varstva okolja in podobno, zlasti pa tudi
stanovanjske razmere in zdravstveno stanje udeleženca javnega razpisa
in njegovih družinskih članov (člen 51). Te določbe so v popolnem
nasprotju s principi prodaje na prisilni dražbi (člen 164 ZIP).