TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se delno ugodi in se izpodbijani sklep v:

- 1. točki spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi in se sklep o izvršbi v prvi alineji I. točke razveljavi za glavnico 3.279,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od 10. 5. 2018 dalje, v točki II. tako, da se stroški po sklepu o izvršbi znižajo na 150,79 EUR, in se v delu, v katerem upnik s predlogom ni uspel, le-ta zavrne,

- 2. in 3. točki pa tako, da mora upnik dolžnici v roku osmih dni povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 1,26 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za izpolnitev dalje do plačila;

v preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnica mora upniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 217,13 EUR v roku osmih dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje.

Pravilna navedba zakonitega zastopnika dolžnika v uvodu izpodbijanega sklepa se ne nanaša na izrek in obrazložitev, zato ne more biti podana pritožbeno zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je podana v primeru, če ima sklep v izvršilnem postopku pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sklepa nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa ali če sklep sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju, kar pa ni podano v tem primeru.

Da je o stroških pravdnega postopka odločeno šele po koncu postopka odpusta obveznosti, še ne pomeni, da gre za takrat pridobljeno - pravilno rečeno: novo nastalo premoženje. Odločitev o stroških pomeni le, da je bilo pravno razmerje o povrnitvi stroškov (kot stranki terjatvi) s sodbo pravnomočno razrešeno; tožnici/tukaj dolžnici je sodišče naložilo, da tam prisojene stroške plača (povrne) drugo tožencu. Ker torej drugo toženec s to terjatvijo ne bi mogel prosto razpolagati, saj glede nje v času trajanja postopka osebnega stečaja nima razpolagalne sposobnosti, takšnega upravičenja ne more imeti niti izvršilni upnik kot sodolžnik na podlagi drugega odstavka 396. člena OZ. V primeru stečajnega postopka veljajo nekatera dodatna pravila, tj. ta, ki so izrecno določena 261. do 264. členu ZFPPIPP. ZFPPIPP pravila iz drugega odstavka sicer izrecno ne izključuje, vendar pa to izhaja iz citiranega pravila 386. člena ZFPPIPP, katerega bistvo je varovanje namena stečajnega postopka - poplačilo upnikov.