TFL Vsebine / TFLGlasnik

Dr. Maja Brkan:
V karieri sem vsekakor najbolj ponosna na svojo trenutno sodniško službo na Splošnem sodišču EU. Nedvomno je bila pot do nje dolga, včasih težka v smislu, da sem morala vso svojo poklicno pot ogromno delati. Zelo sem ponosna tudi na to, da sem kot prva Slovenka prestala preizkus pred tako imenovanim odborom 255. To je neke vrste evropski pravosodni izpit, ki ga morajo od leta 2009 opraviti vsi člani naše institucije, torej sodniki Splošnega sodišča EU in Sodišča EU, kot tudi generalni pravobranilci. Preizkus je bil zelo zahteven, zato sem se nanj ogromno in zelo natančno pripravljala. Vprašanja so bila pikolovsko natančna, denimo kakšno je moje stališče glede skladnosti postopka revizije s členom 47 listine in kakšno je moje stališče do sklepnih predlogov v zadevi Cilfit 2, ki so bili razglašeni le dober teden pred mojim preizkusom.

Eno od vprašanj, ki se ga pri svojem sedanjem sodniškem delu pogosto spomnim, je na prvi pogled enostavno vprašanje: 'Vi do zdaj še niste bili sodnica. Kaj bo pri vašem delu najtežje?' Takrat sem v hipu izstrelila: odgovornost. In dejansko je to še danes pri mojem poklicu največji izziv. Odločaš o konkretni osebi oziroma konkretni družbi ali pa milijonskih zneskih. To te še posebej prisili, da do potankosti preštudiraš spis in da res globoko razmisliš, preden odločiš o zadevi. Zato priznam, da o zadevah, v katerih odločam, razmišljam tudi, ko nisem v pisarni. Zlasti zvečer, ko se vse umiri, umirjeno tehtam argumente in se mi utrnejo ideje. Vedno pa se zelo zavzemam za to, da je naše delo strokovno neodvisno.

TFL Glasnik:
Kakšne so vaše pristojnosti? Kakšna je vloga sodnika? O čem presoja Splošno sodišče EU?

Dr. Maja Brkan:
Splošno sodišče EU je bilo ustanovljeno leta 1988 z namenom, da bi Sodišče EU, torej višjo instanco, razbremenilo velikega pripada zadev. Materialnopravno gledano je naša sodišče neke vrste evropsko upravno sodišče. To pomeni, da presojamo zakonitost evropskih aktov upravne narave. Na primer komisija sprejme odločbo na področju varstva konkurence, državnih pomoči ali javnih naročil in na našem sodišču presojamo skladnost tovrstnih odločb s pravom Evropske unije. Odločali smo denimo, ali je državna pomoč, ki jo je Danska namenila za gradnjo podmorskega predora do Nemčije, skladna s pravom EU. Te zadeve so bile ekonomsko kar precej zapletene. V prvem senatu, v katerem sem trenutno, pogosto presojamo tudi zakonitost sklepov Sveta EU na področju zunanje politike, tako da so zadeve tudi politično zelo občutljive.

Interni delovni jezik je francoski, kar je kar precejšen izziv z vidika zaposlovanja slovenskih pravnikov. Sama sicer govorim tekoče francosko, a se kljub temu zavzemam za to, da bi začeli delati tudi deloma v angleškem jeziku, sploh pri zadevah, kjer je jezik postopka angleščina. Pomembno se mi zdi dati priložnost mladim slovenskim pravnikom, tudi pripravnikom, in francoščina je tu velika ovira.

TFL Glasnik:
Med državami članicami zagotovo obstaja precejšnja neenotnost. Kako se to odraža na sodišču? Kako pri izrekanju sodb upoštevate to neenotnost in raznolikost članic? Kako to vpliva na vaše delo?

Dr. Maja Brkan:
Gre morda za dva vidika. En je ta, da vsa geopolitična situacija vpliva na to, o kakšnih zadevah odločamo. Če pride torej med državami članicami do nasprotij ali če država članica krši evropski pravni red, na primer načelo pravne države, se to potem dokaj hitro odraža na naši sodni praksi, predvsem sodni praksi sodišča, torej naše višje instance. Evropska komisija lahko na primer pred tem sodiščem vloži tožbo proti državi članici zaradi nespoštovanja evropskega pravnega reda, prav tako pa lahko tako tožbo, čeprav redkeje, vložijo tudi države članice proti drugi državi članici. Tudi Slovenija je na primer že vložila tožbo proti Hrvaški zaradi mejnega spora v zvezi z arbitražno razsodbo.

Z vidika notranjega delovanja naše institucije bi rekla, da se raznolikost med državami članicami izjemno spoštuje. Spoštovanje raznolikosti se začne že s tem, da so vsi jeziki enakopravni. Sodna praksa o vprašanjih za predhodno odločanje, ki velja erga omnes, se prevaja v vse uradne jezike EU in tukaj je tudi slovenščina popolnoma enakopravna drugim jezikom. Vse sodbe Splošnega sodišča EU se žal ne prevajajo v vse jezike, razen če je sodba objavljena, saj veljajo inter partes. Naj samo povem detajl, da se ta raznolikost jezikov brez izjeme spoštuje tudi pri zapisu priimkov. Kolegi imajo v imenih in priimkih seveda naglase različnih vrst, tudi take, ki jih v drugih jezikih ne poznamo, vendar nikoli ne pride do napake pri zapisu, niti pri neformalni komunikaciji. To je pomembno.

Kar pa zadeva samo interpretacijo prava, se raznolikost spoštuje tudi v tem smislu, da se pravni pojmi prava EU razlagajo včasih tudi z zgledovanjem po nacionalnem pravu. Pravni pojmi prava EU so avtonomni, kar pomeni, da jih je treba načeloma razlagati neodvisno od nacionalnega prava. Vendar pa določeni pojmi v pravu Evropske unije nimajo opredelitve. V tem primeru lahko sodniki od naše interne službe zahtevajo primerjalno pravno raziskavo različnih pravnih opredelitev tega pojma v pravu držav članic in primerjajo različne pravne tradicije. Potem lahko pojem opredelijo s sklicevanjem na te različne pravne tradicije v državah članicah.

TFL Glasnik:
Kaj pa kršenje prava v državah članicah? Kako vaše sodišče obravnava ta pojav, kako ste se s tem spopadli? Koliko primerov je prišlo do vas?

Dr. Maja Brkan:
Statistično gledano na sodišču EU obravnavamo skupno okrog 900 zadev na leto, prav približno toliko jih obravnava tudi Sodišče EU. Tožb evropske komisije proti državam članicam zaradi nespoštovanja prava EU se obravnavajo na Sodišču EU in jih je nekje od 30 do 50 na leto. Treba pa je povedati, da pred vložitvijo tožbe pred komisijo že poteka večmesečni postopek, v katerem lahko države članice kršitev tudi odpravijo. Tiste, ki je ne odpravijo, lahko potem komisija toži pred Sodiščem EU, glede tega ima diskrecijo. V minulih letih je bilo največ tožb proti Bolgariji in Poljski, najbolje pa se je odrezala Litva, ki je edina država, proti kateri v zadnjih štirih letih komisija ni vložila nobene tožbe. Tudi Slovenija je med boljšimi državami, kar zadeva statistiko.

TFL Glasnik:
Kako poteka postopek pred vašim sodiščem?

Dr. Maja Brkan:
Postopek poteka tako, da se tožba na naše sodišče vloži v pisni obliki in stranke imajo možnost pisnega odgovora na tožbo, temu sledita še replika in duplika. Prvi dokument, ki ga pripravimo v zadevi, je tako imenovano predhodno poročilo. Svojim sodelavcem v kabinetu vedno znova poudarjam, da je predhodno poročilo, vsaj za nas z internega vidika, najpomembnejši dokument v zadevi. Če v predhodnem poročilu dovolj temeljito analiziraš zadevo in preučiš vse argumente, če pretehtaš vse možnosti in preveriš dokaze, si naredil že polovico dela. Če zadevo v tej začetni fazi dovolj temeljito preučiš, tudi pozneje na ustni obravnavi lažje vodiš zadevo. Za ustno obravnavo si vprašanja sicer vedno pripravimo vnaprej, a nemalokrat se zgodi, da moraš v tisti situaciji postaviti spontano vprašanje, to pa je mogoče le, če poznaš podrobnosti iz spisa, zlasti iz dokaznega gradiva. Če v fazi predhodnega poročila taka poglobljena analiza ni narejena, se pozneje lahko pojavijo procesna in materialna vprašanja, ki jih je v kasnejših fazah postopka zelo težko, včasih celo nemogoče obravnavati. Če se o nekem ključnem vprašanju ali argumentu stranki nista opredelili, se na to v sodbi ne moremo sklicavati zaradi spoštovanja načela kontradiktornosti.

Seveda za vsako ustno obravnavo zahtevam, da se simultano prevaja v slovenski jezik, in moram povedati, da so slovenski simultani prevajalci odlični. Po obravnavi imamo okroglo mizo in potem sodnik poročevalec pripravi sodbo, ki je spet napisana v francoskem jeziku, pred razglasitvijo pa se prevede vsaj še v jezik postopka. Kot sem že omenila, pa se na Sodišču EU načeloma vse sodbe prevedejo v vse jezike.

TFL Glasnik:
Koliko pa je sodnikov?

Dr. Maja Brkan:
Na Sodišču EU je po en sodnik iz vsake države članice, se pravi 27, na Splošnem sodišču EU pa sta po dva sodnika iz vsake države članice, se pravi 54. Do tega povečanja je prišlo zaradi tega, ker je imelo Splošno sodišče EU velike zaostanke, bilo je tudi nekajkrat obsojeno zaradi kršitve načela poštenega sojenja zaradi predolgih postopkov in so se države članice odločile, da bodo povečale število sodnikov z ena na dva. Poleg tega je na Sodišču EU še 11 generalnih pravobranilcev.

TFL Glasnik:
Včasih kar premalo govorimo o ustroju in institucijah Evrope ter se nam morda posledično dozdeva, da je Evropa nekako oddaljena od nas. Vsi vi, ki vam je v bistvu s svojim znanjem uspelo priti do teh imenovanj, ste nam v veliko čast. Kakšna članica je Slovenija, kako jo vi ocenjujete, ali imamo veliko sporov, kršitev?

Dr. Maja Brkan:
Hvala lepa. Če pogledamo statistiko tožb komisije proti Sloveniji zaradi neizpolnjevanja prava EU, je bilo teh tožb do zdaj v dvajsetih letih članstva nekaj več kot 25, a je v skoraj polovici zadev komisija tožbo umaknila. Te statistike se mi zdijo pohvalne. Kot sem že omenila, je proti nekaterim drugim državam članicam bistveno več tožb, proti nekaterim pa tudi manj. Res pa je, da lahko komisija po prvi, deklaratorni sodbi vloži še eno tožbo za naložitev denarnih sankcij, ki so pogosto zelo visoke. Tako komisija trenutno toži Slovenijo, ker ni izpolnila prve sodbe glede odlagališča smeti v Bukovžlaku, in zdaj Sloveniji grozi denarna kazen 4.500 evrov na dan z minimalnim zneskom 280.000 evrov. Zato upam, da se bo navedeno odlagališče kmalu uredilo. Se pa lahko finančne sankcije naložijo tudi že v prvi fazi postopka, če država članica direktive ne prenese pravočasno.

TFL Glasnik:
Tudi sicer se nam dogaja, da smo prepočasni oziroma zamujamo roke pri implementaciji direktiv v našo zakonodajo.

Dr. Maja Brkan:
Da, tudi zaradi tega je bila Slovenija že obsojena, tudi finančne sankcije so ji bile zaradi tega že naložene, ampak je potem pogosto stvari uredila in sprejela ustrezno zakonodajo. Je pa res, da na področju vprašanj za predhodno odločanje Slovenija zelo dobro kotira. V letošnjem letu sta bili na Sodišču EU dve precej odmevni slovenski zadevi, v katerih bo to sodišče odločalo v velikem senatu.

Morda bi na kratko opisala eno od njih, zadevo Kubera. To vprašanje za predhodno odločanje je vložilo slovensko vrhovno sodišče, ki sprašuje, ali mora, ko ne dopusti revizije, tak sklep o nedopustitvi revizije obrazložiti, če se mu zastavlja vprašanje evropskega prava in če stranka izrecno predlaga, naj zastavi vprašanje za predhodno odločanje Sodišču EU. Sodišče EU v tej zadevi še ni odločilo. Ustna obravnava pa je bila kar precej zapletena. Bil je prisoten odvetnik stranke Kubera in Slovenija kot tožena stranka, poleg tega so intervenirale še nekatere druge članice – Nemčija, Nizozemska, Latvija in Finska. Sklepni predlogi so bili razglašeni pred poletjem, v teh generalni pravobranilec Nicholas Emiliou predlaga, naj sodišče EU odloči, da člen 267 pogodbe o delovanju EU nasprotuje navedeni praksi vrhovnega sodišča, tako da bi po njegovem mnenju vrhovno sodišče moralo obrazložiti sklep o nedopustitvi revizije, če se mu zastavlja vprašanje evropskega prava. Videli bomo, kako bo v tej zadevi odločilo Sodišče EU.

Pred Splošnim sodiščem EU je bila zelo zanimiva tudi zadeva Flašker (T-392/20) glede morebitnih državnih pomoči Lekarnam Ljubljana, v kateri je splošno sodišče že odločilo o tem, da bi morala komisija pri ugotavljanju, ali gre za državno pomoč, začeti tudi formalni postopek preiskave. Zato je odločilo, da komisija ni ravnala v skladu z evropskim pravom, in odločbo komisije razveljavilo. Slovenija se je pritožila, generalni pravobranilec predlaga, naj Sodišče EU zavrne pritožbo, a tudi v tej zadevi še ni bilo odločeno.

TFL Glasnik:
Lepo ste nam predstavili delovanje sodišča in vlogo Slovenije v njem. Ob koncu bi vas vprašala, kako vidite svojo kariero v prihodnosti.

Dr. Maja Brkan:
Naše sodišče je trenutno v fazi delnega prenosa pristojnosti za vprašanja za predhodno odločanje s Sodišča EU na Splošno sodišče EU, ta reforma bo začela veljati oktobra. Splošno sodišče bo s tem prvič v zgodovini začelo odločati o vprašanjih za predhodno odločanje na določenih področjih, natančneje na področju davka na dodano vrednost, carin in trošarin, carinske klasifikacije, pravic letalskih potnikov in trgovanja z emisijami toplogrednih plinov. V okviru te reforme smo se na Splošnem sodišču EU odločili, da bomo med sodniki izvolili dva generalna pravobranilca, ki bosta v teh zadevah pripravljala sklepne predloge. Odločila sem se kandidirati, ker že imam izkušnje s postopkom predhodnega odločanja, in z veseljem povem, da so me kolegi pred kratkim izvolili na to funkcijo. To je velika čast, zato sem kolegom zelo hvaležna za izkazano zaupanje. Od oktobra naprej bom imela tako dvojno vlogo. V zadevah o vprašanjih za predhodno odločanje bom pripravljala sklepne predloge, v nekaterih drugih direktnih tožbah, na primer glede blagovnih znamk, pa bom še vedno odločala kot sodnica. V tem trenutno vidim svojo prihodnjo karierno pot.

TFL Glasnik:
Bi morda dodali še kaj vsebinskega, česar vas nisem vprašala?

Dr. Maja Brkan:
Mogoče se mi zdi pomembna sodniška metodologija oziroma na kak način pristopimo k zadevam, o katerih odločamo. Sama imam dve vodili: strokovnost in popolna neodvisnost. Zadevo preštudiram v največje podrobnosti, hkrati pa tudi poskušam po nekem obdobju in razmisleku narediti korak nazaj in se vprašam, ali je to dejansko pravična odločitev. Drugi postulat, ki me vodi pri delu, pa je res popolna neodvisnost. Odločamo o zadevah, ki so politično zelo občutljive. Zato vedno, ko delam pri zadevi, upoštevam samo navedbe strank. Že večkrat sem poudarila, da mi ni pomembno, kdo argument navede, pomembna je le moč argumenta. Upoštevam dokazno breme in ključno se mi zdi, da je refleksija o zadevi plod tehtanja argumentov strank in da se vse druge informacije v bistvu pustijo pred vrati.

TFL Glasnik:
Potem pa še zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Dr. Maja Brkan:
Morda bi se tukaj obrnila na mlade, ker sem tudi profesorica in rada delam z mladimi. Rada bi jim prenesla sporočilo, da je mogoče s trdim delom in študijem veliko doseči. Morda mladi včasih ne vedo, da je to mogoče, vendar je. Pomembno je, da vlagate v znanje, to se dolgoročno vedno obnese.