TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 1. člena v delu, ki se nanaša na samostojne podjetnike posameznike z najmanj 50 delavci, drugi odstavek 12. člena, 67. člen, drugi odstavek 79. člena, drugi odstavek 81. člena in 84.a člen Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/07 - ur. p. b.) niso v neskladju z Ustavo. Postopek za preizkus pobude in postopek za oceno ustavnosti drugega, tretjega in petega odstavka 703. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 10/08 in 68/08) se ustavi.

Iz splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave ne izhaja zahteva, da mora zakonodajalec različne položaje urejati enako, temveč le, da naj bistveno enake položaje ureja enako. V tem primeru ne gre za enaka položaja. Položaja in vloge nadzornega sveta v dvotirnem sistemu namreč ni mogoče enačiti s položajem in vlogo upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja v delniški družbi in s tem tudi ne položajev in participacije delavcev v navedenih organih. Zatrjevanje pobudnikov in predlagatelja, da je drugi odstavek 79. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju zato, ker različno ureja participacijo delavcev v upravnem odboru in v nadzornem svetu, v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, je zato neutemeljeno. Zmotno je prepričanje pobudnikov in predlagatelja, da imenovanje izvršnega direktorja za kadrovska in socialna vprašanja izmed predstavnikov delavcev v upravnem odboru zmanjšuje participacijo delavcev pri izvajanju nadzora, ker naj bi se v primeru imenovanja izvršnih direktorjev upravni odbor delil na upravo (izvršni direktorji) in nadzor (neizvršni direktorji). Glede na navedeno tudi ni mogoče govoriti o neenakosti položajev delavcev pri participaciji v organih družbe z enotirnim sistemom upravljanja v primerjavi s položajem delavcev pri participaciji v organih družbe v dvotirnem sistemu upravljanja, ki naj bi jo povzročila izpodbijana določba. Zato drugi odstavek 81. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Ureditev iz 84.a člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, po kateri majhne družbe, kakor jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, niso zavezane k uporabi določb petega poglavja Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki se nanašajo na sodelovanje delavcev v organih družbe, ne pomeni posega v pravico iz 75. člena Ustave, temveč način izvrševanja te človekove pravice (drugi odstavek 15. člena Ustave). Ker za takšno ureditev obstaja razumen razlog, ureditev ni v neskladju s 75. členom Ustave. Izpodbijana ureditev tudi ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker majhnih družb ni mogoče enačiti s srednjimi oziroma velikimi družbami. V okviru sodelovanja pri upravljanju položaja zaposlenih v družbi ni mogoče primerjati s položajem zaposlenih pri podjetniku niti položaja zaposlenih pri podjetniku z manj kot petdeset zaposlenimi s položajem zaposlenih pri podjetniku z več kot petdeset zaposlenimi. Zato izpodbijana ureditev iz prvega odstavka 1. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, po kateri Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju ne velja za podjetnike posameznike, ki imajo zaposlenih manj kot 50 delavcev, ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Iz drugega odstavka 12. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju jasno izhaja, da zaradi konflikta interesov med poslovodnimi osebami družbe in delavci nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev le tiste osebe, ki so pooblaščene za vodenje poslov in torej nimajo statusa delavca v klasičnem delovnopravnem pomenu besede. Člen 75 Ustave pa pravico do sodelovanja pri upravljanju, ki se v tem primeru uresničuje prek sveta delavcev, zagotavlja le delavcem. Zato drugi odstavek 12. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju ni v neskladju s 75. členom Ustave. Člen 67 Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju določa, da članu sveta delavcev ni mogoče znižati plače ali proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka ali ga kako drugače spravljati v manj ugoden ali podrejen položaj, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. Ta določba zadošča zahtevam iz Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah za delavske predstavnike. Ureditev posebnega varstva delavskih predstavnikov pomeni del ureditve pravice do soupravljanja. Gre le za vprašanje primernosti zakonske ureditve, ki pa je na podlagi 75. člena Ustave prepuščena zakonodajalcu.