TFL Vsebine / TFLGlasnik

Pred časom je ministrica za pravosodje, dr. Dominika Švarc Pipan, na tiskovni konferenci javno napovedala, da bo ministrstvo, ki ga vodi, zakonsko uredilo podlago za »vrnitev vseh plačanih glob in stroškov prekrškovnih postopkov in stroškov prisilne izterjave, ki so bili v času pandemije uvedeni na temelju nezakonitih ali neustavnih pravnih podlag«. Tekoči prekrškovni postopki naj bi se po tej rešitvi ustavili, prav tako postopki v zvezi z opravljanjem dela v splošno korist, postopki izvrševanja nadomestnega zapora oziroma postopki prisilne izterjave.

Postopek »vračanja« plačanih kazni pa naj bi se, po njenih besedah, vodil po uradni dolžnosti, ne da bi prizadeti morali ukrepati sami. In še:

»Cilj te vlade je, da vračanje glob poteka čim bolj enostavno in centralizirano, tako da bodo posamezniki avtomatično dobili izračun, ki mu bodo lahko ugovarjali, tudi izplačilo bo avtomatizirano, nekoliko po vzoru preplačane dohodnine.«

Ob tem, ko smo njeno napoved pozdravili, saj je takšno sistemsko ravnanje pravično in pravno pravilno, pa sta bila ministrica in minister za delo vljudno zaprošena za pozornost drugemu pravnemu področju, kjer se z istega naslova in razloga – neustavni in nezakoniti kovidni ukrepi med kovidnim režimom prejšnje vlade – nastajajo številne nezakonitosti in neustavnosti, s tem pa enormna in nepovrnljiva škoda velikemu številu ljudi.

Gre za dvojni problem. Na eni strani so številni ljudje prejeli odpoved pogodbe o zaposlitvi, celo iz t. i. »krivdnega razloga«, ker so se upirali nezakonitim (to so potrdila redna sodišča, od prve stopnje do Vrhovnega sodišča RS) in neustavnim (to je potrdilo Ustavno sodišče RS) odlokom, sklepom in uredbam vlade: glede nošenja mask, glede siljenja ljudi v omogočanje vpogleda v njihove zdravstvene podatke ter rednega testiranja s testi. Na drugi strani pa vsi ti ljudje, ki so izgubili zaposlitev, za to pa se jim očita lastna »krivda«, s tega razloga prejemajo obvestila Zavoda za zaposlovanje RS (ZZRS), da niso upravičeni niti do socialne pomoči in nadomestila za brezposelnost.

S tega naslova se pred delovnimi in socialnimi sodišči vodijo številni sodni postopki. Tako na prvi kot tudi na drugi stopnji, nekaj zahtevkov za revizijo pa je bilo poslanih tudi na Vrhovno sodišče RS. Prvostopenjska sodišča so delavkam in delavcem dala samo deloma prav, bistvenega problema, ki je postal sistemski, pa niso razrešila. Višja sodišča so odločila v prid delodajalcem in v škodo odpuščenim ljudem, Vrhovno sodišče RS pa o primerih sploh ni želelo odločati in ni dopustilo vloženih revizij. Tako opeharjeni in oškodovani ljudje so ostali brez zaposlitve, brez socialnega nadomestila in se soočajo s hudo socialno stisko – sami in s svojimi družinami.

Ustavno sodišče sprva o tem ni želelo odločati, ne v okviru ustavnosodne pobude ne v okviru ustavne pritožbe. Vlagatelja, katerega pobudo s pritožbo je s sklepom zavrglo, je usmerilo na uporabo vseh pravnih sredstev pred rednimi sodišči. Odločitev me je začudila, saj je jasno, da redna sodišča meritorno in pravnomočno ne odločajo o ustavno pravilni razlagi in uporabi določb v zakonih, niti o ustavnosti in ustavni pravilnosti razlage in uporabe podzakonskih pravnih aktov (četudi bi to morala početi), posebej pa ne o ustavnosti pravnih določb. Redna sodišča sledijo abstraktnim pravnim normam, ne da bi se spuščala v presojo njihove ustavnosti, niti se ne soočajo z izzivom ustavno pravilnega razumevanja in uporabe posameznih pravnih določb glede na naravo in lastnosti konkretnega primera. (Izjeme so le statistični odklon.) A ker so zdaj oškodovanci v več primerih uporabili vsa pravna sredstva, je ta velik problem spet na ustavnem sodišču. Pri čemer pa to sodišče ne vidi razloga, da bi o tem odločalo absolutno prednostno.

Vsi ti ljudje (po poročanju MMC RTV SLO naj bi jih bilo približno 100,[1] a številka utegne biti tudi višja, saj se veliko ljudi iz strahu ali zaradi stroškov ne odloči za sodno pot) so prepuščeni ravnanjem delodajalcev, ki se pri izrekanju odpovedi delovnega razmerja iz krivdnih razlogov sklicujejo na podzakonske pravne akte, ne da bi ti imeli stvarno podlago v zakonodaji. Enako so počeli inšpektorji. Redna sodišča pa bodisi ne želijo bodisi ne zmorejo videti in doumeti, da človekovo upiranje podzakonskim pravnim aktom, ki so nezakoniti in neustavni, ne more in ne sme biti razlog za krivdno odpoved delovnega razmerja. Posledično pa tudi ne razlog za nepriznanje pravice do socialnega nadomestila za brezposelnost.[2]

Ministrstvo za pravosodje je apel za sistemsko ureditev tega velikega problema in odpravo hudih krivic posredovalo ministrstvu za delo in socialne zadeve. To ministrstvo je najprej sprenevedavo odgovorilo, da se ne sme spuščati v tekoče sodne postopke. Po ponovljenem pojasnilu, da to tudi ni bilo predlagano, temveč gre za apel za enovito sistemsko ureditev, sledeč v uvodu omenjeni napovedi ministrice za pravosodje (ki pomeni ne samo poseg v tekoče sodne postopke, ampak tudi naknadno spremembo rezultatov tistih sodnih postopkov, ki so se končali s sodno potrditvijo izrečenih glob), se ministrstvo ni odzvalo. Odzvali se niso niti na ta problem opozorjeni koalicijski poslanci DZ. Odzvala pa se je urednica TV oddaje Tednik in o tem je bil v ponedeljek, 3. junija 2023, objavljen prispevek na RTV SLO.[3]

Po objavi prispevka je bil na ministrstvo ponovno poslan enak pisni apel. Ministrstvo je poslalo enak odziv.

V prerezu lahko sklenemo, da redna sodišča kvalificirano prevladujoče nimajo posluha in razumevanja za argumente o nezakonitosti in neustavnosti tega dogajanja – krivdnega odpuščanja z delovnih mest, iz naslova nezakonitih in neustavnih podzakonskih pravnih aktov in z njimi vsiljevanih ukrepov, ki neposredno zadevajo »PCT pogoj« in nošenje obraznih mask.

Že na prvi pogled je protislovno, da država ima posluh za odpravo krivic z istega naslova ljudem, ki so bili le oglobljeni, nima pa posluha za ljudi, ki so z istih razlogov izgubili zaposlitev in možnost prejemanja socialnega nadomestila za brezposelnost. Stanje je pravno nevzdržno, ustavni pravici do dela in do socialne varnosti pa sta ljudem v teh primerih očitno kršeni (gre za očiten in grob poseg v ustavne pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS, do osebnega socialnega dostojanstva in varnosti (34.) ter v osebnostne pravice (35. člen), in sicer v zvezi z 2. in 14. členom URS)).

V predmetnih primerih je bila zato ustavna pritožba združena s pobudo za ustavnosodno presojo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov ter komplementarno določbo Zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Ustavno sodišče je bilo zaprošeno za hkratni sprejem interpretativne odločbe, v kateri bo zapisano in pojasnjeno, kako je v danem kontekstu treba ustavno pravilno razumeti, razlagati in uporabljati določbe ZDR in ZUTD.

Hkrati se zdi, da je odvzem pravice do socialnega nadomestila za brezposelnost, s sklicevanjem na »krivdno prenehanje delovnega razmerja«, očitno nesorazmeren in zato neustaven ukrep države, ki ljudem jemlje elementarno socialno pravico, ki jo pridobijo s pričetkom zaposlitve in zanjo vse svoje zaposlitveno življenje plačujejo del svojega prihodka, da se ta steka v javna sredstva, namenjena zagotavljanju socialne varnosti ljudi, ki izgubijo zaposlitev.

Zdi se očitno, da konkretni primer vključuje zelo pomembna ustavnopravna vprašanja, ki presegajo pomen tega konkretnega primera. Posebej ob dejstvu, da se Vrhovno sodišče RS s temi vprašanji sploh ne želi ukvarjati.

Legitimno je imeti vtis, da gre tudi v tem primeru za politikantski in nenačelni pragmatizem vlade. Nekdanjih protestnikov, protestirajočih kolesarjev in oglobljenih volivcev je znatno več kot teh krivdno odpuščenih delavk in delavcev.

Opombe:

[1] Glej <https://www.rtvslo.si/tv/info/tednik/clanki/v-obdobju-covida-odpusceni-delavci-vztrajajo-na-sodiscih-doslej-so-bili-na-vseh-stopnjah-zavrnjeni/674060> (18. 11. 2023).

[2] Ob tem so redna sodišča eno za drugim povsem napačno razlagala delovnopravno zakonodajo, uporabljala argument, da so s tem delavci izpostavljali delodajalca grožnji, da bo sam oglobljen, četudi so bile tudi takšne globe nezakonite in neustavne z istega razloga, za povrh pa so še pravno deplasirano, tudi šokantno označila te delavce za povzročitelje splošne nevarnosti za druge ljudi.

[3] Glej <https://www.rtvslo.si/tv/info/tednik/clanki/v-obdobju-covida-odpusceni-delavci-vztrajajo-na-sodiscih-doslej-so-bili-na-vseh-stopnjah-zavrnjeni/674060> (18. 11. 2023).