TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi. Odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Glavnega urada, št. 471-434/02 z dne 17. 12. 2002 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

 

Po določbi 2. odstavka 55. člena ZDavP lahko dolžnikov dolžnik proti sklepu o prisilni izterjavi ugovarja le iz razloga, da dolžniku sploh ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg sploh ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Ugovor tožnika, da računa, ki je podlaga za prisilno izterjavo ni prejel, bi bilo možno razumeti tudi kot ugovor, da davčnemu dolžniku ni ničesar dolžan, kar izhaja tudi iz navedb v tožbi. Nejasnost ugovora bi zato po presoji sodišča narekovala poziv (pritožniku), da ga ustrezno obrazloži, sicer bi ga bilo upoštevati kot uveljavljanje enega od štirih ugovorov po določbi 2. odstavka 55. člena ZDavP (ugovor dolžnika, da davčnemu dolžniku ne dolguje ničesar). Tožnik je imel v tem primeru šele ob vložitvi ugovora možnost sodelovanja v postopku in s tem možnost, da zavaruje svoje pravice, zato bi morala tožena stranka tožnikov ugovor (sama ali preko organa prve stopnje) preveriti tudi na dejanski podlagi.