TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Volja zavarovalnice je bila glede njenih obveznosti izražena v splošnih pogojih za življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje ter v navedeni zavarovalni polici, s podpisom katere je bila zavarovalna pogodba med strankami pogodbe sklenjena (901. člen ZOR). Če zavarovanec meni, da se je z zavarovalnico sporazumel za kakšno drugačno (višjo) zavarovalno vsoto od tako dogovorjene, v resnici pa do sporazuma ni prišlo, gre za nesporazum (63. člen ZOR), ki tožnice ne upravičuje do zahtevka za izplačilo višje zavarovalnine od sporazumno dogovorjene, saj pogodba v tem obsegu spričo z določbo 63. člena ZOR predvidenih posledic nesporazuma sploh ni nastala. Povedano še drugače to pomeni, da je zaveza tožene stranke (zavarovalnice) iz izvensodne poravnave za plačilo zneska, ki presega dogovorjeno zavarovalno vsoto z nateklimi obrestmi zaradi njene zamude s plačilom, brez podlage in da je v tem delu izvensodna poravnava, ki ima naravo pogodbe, nična na podlagi določbe 52. člena ZOR.

Vendar tožnica ne more uspešno uveljavljati odškodninske terjatve s sklicevanjem na izjalovitev tistih pričakovanj, katerih možnost nastanka je z obstoječim pravnim redom izključena (glede na nemožnost ustvarjanja pravnih učinkov z ničnimi in neobstoječimi pogodbami).