TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v 2. točki izreka sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom z dne 08.05.2006 potrdi.

Pritožba prvotožene stranke se zavrne in se v 1., 3. in 4. točki izreka sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom z dne 08.05.2006 potrdi.

Tožeča in prvotožena stranka sami nosita svoje pritožbene stroške.

 

Za predpogodbo, da ta ustvarja učinke, je določeno, da mora biti sklenjena v isti obliki, kot je predpisana za glavno pogodbo (2. odst. 33. člena OZ). To pomeni, da so predpostavke veljavnosti predpogodbe v zvezi z zahtevano obličnostjo enake tistim, ki jih je sicer ugotavljalo sodišče prve stopnje za sprejem ponudbe. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno ugotovilo, da je za pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža predpisano, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (416. člena ZGD). Ker pa med strankama sklenjena predpogodba ni bila sklenjena v tej obliki, ni mogla ustvariti pravno relevantnih obveznosti za pogodbenike in s tem zlasti ne za prvotoženo stranko. Ob povedanem pa sodišče druge stopnje še dodaja, da je v 48. členu ZN izrecno predpisano, da je pogodba, za katero se predpisuje notarska oblika, pa v tej obliki ni sklenjena, neveljavna. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru obličnost predpisana za veljavnost samega posla (pogodbe, formae ad solemnitatem). Da je temu tako, izhaja že iz dejstva, da 416. člen ZGD predpisuje obličnost notarskega zapisa kot najstrožje oblike notarske listine, to je pismenega dokumenta, ne le izdanega ampak tudi sestavljenega s sodelovanjem notarja, ki ima značaj javne listine. Že to pa tudi kaže, da je najstrožja obličnost v takem primeru določena zaradi javnega interesa. Tako se pokaže, da tudi če bi "krovno pogodbo" z dne 6.11.2002 presojali kot glavno pogodbo (in ne kot predpogodbo) o prenosu poslovnega deleža z zatrjevanim razveznim pogojem, bi taka pogodba morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.