TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Revizija se zavrže v delu, s katerim tožena stranka izpodbija pravnomočno odločitev o plačilu glavnic 12.398,00 tolarjev, 3.746,00 tolarjev in 3.000,00 tolarjev, vse s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Reviziji proti pravnomočni odločitvi o odškodnini za nepremoženjsko škodo se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v I.1.točki in v II. točki izreka spremeni, tako da se:

- pritožba tožeče stranke zavrne tudi v delu, ki se nanaša na odškodnino za telesne bolečine, kolikor presega znesek 270.000,00 SIT; in v delu, ki se nanaša na odškodnino za strah;

- pritožbi tožene stranke delno ugodi in se odločitev o odškodnini za strah spremeni tako, da se ta tožbeni zahtevek zavrne.

3. V preostalem delu se revizija zavrne kot neutemeljena.

4. Ob upoštevanju odločitve v točkah 1. do 3. izreka te odločitve in pravnomočno prisojenih zneskov, proti katerim ni bila vložena revizija, se pravnomočno naložena obveznost toženi stranki glasi:

"Tožena stranka mora plačati tožeči stranki znesek 650.599,00 SIT (z besedo; šeststo petdeset tisoč petsto devetindevetdeset tolarjev) z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo

- od zneska 620.000,00 SIT od 5. 5.1998 dalje,

- od zneska 8.955,00 SIT od 14.10.1994 dalje,

- od zneska 12.398,00 SIT od 16. 3.1995 dalje,

- od zneska 3.746,00 SIT od 29.11.1994 dalje,

- od zneska 3.000,00 SIT od 20.10.1994 dalje in

- od zneska 2.500,00 SIT od 14.10.1994 dalje, vse v 15 dneh, da ne bo potrebna prisilna izvršitev.

Presežni tožbeni zahtevek se zavrne, razen v delu, za katerega je bila odločitev razveljavljena (odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti)."

5. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Nižji sodišči pri odločanju o odškodnini za strah, nista upoštevali tistega dela prvega odstavka 200. člena ZOR, ki omogoča sodišču, da prisodi denarno odškodnino kot zadoščenje oškodovancu samo za škodo, pri kateri sta stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje intenzivna in dolgotrajna.

Tožena stranka je bila povabljena na glavno obravnavo in je bila prisotna na narokih, zato si je tedaj lahko neposredno ogledala tožnikov prst in stanje primerjala s stanjem, ki ga prikazuje fotografija. Na glavni obravnavi je imela vse možnosti za to, da se je seznanila s potekom dokaznega postopka in je sodelovala, zato revizijski očitek, češ da ni imela možnosti obravnavanja pred sodiščem (7.točka drugega odstavka 354. člena ZPP 1977) in da s tožnikom ni bila v enakoprav-nem položaju (23. člen Ustave Republike Slovenije, URS, Ur.l. RS, št. 33/91), ni primeren in ni utemeljen.