TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Vrhovno sodišče v okviru materialnopravne presoje sodbe po uradni dolžnosti (371. člen ZPP) nima pomislekov v pravilnost prve sodbe, ki je ugotovila višino premoženjske škode na dan 02.03.2000, ko jo je ocenil izvedenec, datum 10.03.2000 pa je dan, ko je pooblaščenec tožene stranke prejel pisno izvedenčevo mnenje (tako izhaja iz povratnice v spisu). Ker drugi odstavek 189. člena ZOR predpisuje, da se povračilo škode odreja po znesku ob izdaji (in ne na dan izdaje) sodne odločbe in ker je razmak od cenilnega poročila do izdaje sodbe kratek, povzročili pa so ga predvsem neutemeljeni ugovori tožene stranke, je sodišče pravilno prisodilo tek zamudnih obresti po tožbenem zahtevku.

Sama graja mnenja izvedenca z Gradbenega inštituta ZRMK v Ljubljani, ki temelji na dejanskih ugotovitvah, da 350 metrov severno od stanovanjske hiše tožnikov poteka skrajni južni odlomni rob vdornega (rušnega) območja jame Zakol in da je v letih 1986-1996 nastala južno od obstoječega odlomnega roba nova razpoka, ki dokazuje, da je rušenje in posedanje terena na območju jame Zakol še vedno zelo aktivno in se nadaljuje, tako da se južni odlomni rob pomika proti jugu, pa logično utemeljuje vzročno zvezo med rudarjenjem tožene stranke in škodo na hiši tožnikov. Pri tem je odgovornost tožene stranke podana (in tudi ni izpodbijana), višino škode pa je sodišče ugotovilo z izvedencem J. K.. Ugotavljanje kakšna je armatura hiše in kvaliteta gradbenega materiala, pri kateri vztraja tožena stranka, za ugotovitev škode ni potrebno, ker je izvedenec izhajal iz dejstva, da bo treba objekt, ki je vreden 10.500.855 tolarjev porušiti, toda ker je nekaj časa še mogoče stanovati v njem, je priznal škodo na stanovanjski hiši 80 % cenilne vrednosti. Preizkušanje armatur in vgrajenega materiala zato ni odločilno, poleg tega pa ima sodišče po 216. členu ZPP pravico, da odloči po prostem preudarku v primeru, če se škoda ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami.