TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbe državne tožilke ter zagovornikov obtoženih R.R.K. in R.T. se zavrnejo kot neutemeljene in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženca se oprostita povrnitve stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

 

Obtoženca sta oškodovanca, ki je nameraval domov s taksijem, s pretvezo, da ga bosta peljala domov z njunim vozilom, zvabila iz lokala proti železniški postaji, kjer sta ga obstopila in je prvoobtoženi od oškodovanca zahteval denar. Res je sicer oškodovanec zatem sam iz torbe potegnil denarnico, iz katere pa sta mu obtoženca vzela ves denar, čekovne blankete in plačilni kartici. Vendar pa je sodišče prve stopnje, upoštevaje vse takratne okoliščine, v katerih se je znašel oškodovanec, pravilno zaključilo, da oškodovanec tega ni storil prostovoljno, temveč zaradi občutka ogroženosti, katerega je izzvalo ravnanje obtožencev. Ne gre prezreti, da je bil oškodovanec pred tem hudo poškodovan v prometni nesreči in kot to izhaja iz njegove izpovedi, bi lahko bil zanj vsak udarec usoden. Upoštevaje navedeno in tudi okoliščine in način, v katerih je prvoobtoženi od oškodovanca zahteval denar (noč, relativno samoten kraj na železniški postaji blizu železniških tirov, sam napram dvema mlajšima moškima) so tako tudi po oceni sodišča druge stopnje pomenile resno grožnjo obtožencev oškodovancu, katere cilj je bil pridobiti od oškodovanca denar. Oškodovanec je denarnico izročil na zahtevo obtoženca, ko se je zaradi ravnanja obtožencev in okoliščin počutil od njiju ogroženega in ni moč pritrditi navedbam zagovornice prvoobtoženega v pritožbi, da naj bi v ravnanju obtoženca bili podani le znaki kaznivega dejanja po členu 215/V KZ.