TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožba se zavrne. 2. Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks se ugodi.

 

V obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji, določeni v 2. odstavku 1. člena ZAzil za priznanje azila tožniku. Pravilen je zaključek, da strah tožnika pred preganjanjem objektivno ni utemeljen in da tako tožnik ne izpolnjuje pogojev po 2. odstavku 1. člena Zazil.

Azil iz humanitarnih razlogov se prizna zgolj ob predpostavki, da takšni razlogi v konkretnem primeru tudi obstajajo. Vendar pa tožnik v postopku ni zatrjeval, da bi bili takšni razlogi podani, pa tudi sicer tožnik ni navajal nobenih konkretnih dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati drugače. Pogoje, pod katerimi se prosilcu prizna azil, je določil že zakonodajalec, tožena stranka pa mora kot pristojni organ v postopku za priznanje azila oceniti, ali so konkretne okoliščine, zaradi katerih oseba prosi za priznanje azila takšne, da se lahko utemeljeno čuti ogroženo in ali je tak strah tudi objektivno utemeljen.

Tožena stranka je na podlagi dveh zaslišanj tožnika in številnih poročil zaključila, da so tožnikove izjave glede časovno odmaknjenega odhoda iz matične države v letu 2001 verjetne ter da se nekatere izjave tožnika, podane ob vložitvi prošnje za azil in na zaslišanjih glede dogodkov v preteklosti v splošnem ujemajo in da je tožnikova zgodba v tem smislu verodostojna. Vendar pa tožena stranka ob upoštevanju poročil, ki jih je preučila in se nanašajo na aktualne (sedanje) razmere v tožnikovi matični državi, utemeljeno zaključuje, da za tožnika ni več nevarnosti, da bi bil preganjan v matični državi zaradi rase, vere, narodnostne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju. Izčrpno navaja poročila, ki jih je preučila v zvezi z položajem tožnika v matični državi, preverila pa je tudi, kakšen je odnos do bivših pripadnikov službe državne varnosti, ki so se uprli sodelovanju s to službo z vidika, ali imajo zaščito s strani lastne države, in ugotovila, da je v Srbiji znan primer bivšega pripadnika službe državne varnosti, ker je na televiziji javno govoril o obstoju odredov za likvidacije v policiji, vendar pa mu je bilo po dveh tednih pripora dovoljeno, da se brani s prostosti, sojenje pa se je končalo v avgustu leta 2000, ko je tožilstvo odstopilo od obtožb. Tožena stranka je preverila tudi sedanjo politično situacijo v matični državi tožnika. Tudi po presoji sodišča je tožena stranka pravilno preučila tiste okoliščine, ki jih je navedel tožnik in je po presoji sodišča pravilno ocenila vse pravno relevantne okoliščine. Tožnik v tožbi tudi ne oporeka poročilom, ki jih je tožena stranka preučila, in tudi ne podatkom, ki jih je tožena stranka pridobila ter na podlagi tega naredila oceno stanja v matični državi tožnika.