TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Reviziji se delno ugodi in se ugodi pritožbi tožeče stranke tako, da se odločba sodišča druge stopnje v prvem odstavku izreka in sodba sodišča prve stopnje v 1. točki izreka razveljavita v tistem delu, ki se nanaša na:

a) ničnost tretjega člena pogodbe - dogovora o poravnavi obveznosti, ki so ga tožnice in tožena stranka sklenile pred notarjem ... dne 10.04.1998, b) razveljavitev tretjega člena pogodbe-dogovora o poravnavi obveznosti, ki so ga tožnice in tožena stranka sklenile pred notarjem ... dne 10.04.1998 in c) zahtevek za plačilo 204.208.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.9.1997 naprej in se v tem obsegu zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

2. Revizija se zavrne, kolikor se nanaša na preostali del 1. točke izreka drugostopenjskega sodišča, to je na del, s katerim je bilo odločeno o ničnosti in izpodbojnosti preostalega dela pogodbe-dogovora o poravnavi obveznosti, ki so ga tožnice in tožena stranka sklenile pred notarjem ... dne 10.04.1998.

3. Drugi in četrti odstavek izreka odločbe drugostopenjskega sodišča, sklep prvostopenjskega sodišča z dne 08.10.2002 in 2. in 3. točka izreka prvostopenjske sodbe, se razveljavijo in zadeva v tem obsegu vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

4. Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Oderuštvo je podano, če sta hkrati podana dva elementa dejanskega stanu, to je stvarna (objektivna) in osebna (subjektivna). Stvarna predpostavka je očitno nesorazmerje dajatev (ali storitev) obeh pogodbenikov, osebna predpostavka je izkoriščanje sopogodbenikovega težkega položaja. Zadošča, da je poleg stvarne predpostavke podan eden od znakov osebnega dejanskega stanu: bodisi stiska, bodisi težko gmotno stanje drugega, bodisi nezadostna izkušenost in tako naprej.

Oderuh izkoristi težak položaj oškodovane stranke, če pozna njen težak položaj in pravo vrednost pogodbenih prestacij (dajatev ali storitev), vendar kljub temu sklene dvostransko pogodbo tako, da obstaja očitno nesorazmerje med tistim, kar se je sam zavezal in tistim, kar se je zavezala oškodovana stranka.

Oškodovana stranka zadosti trditvenemu bremenu, če postavi trditve o obstoju obeh elementov dejanskega stanu in o tem, da je oderuh zanju vedel. Če obstajajo kakšne posebne okoliščine, ki bi navzlic tako zatrjevanim dejstvom pogodbi utegnile jemati značaj oderuške pogodbe, jih mora zatrjevati domnevni oderuh.