TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sklep razveljavi v delu 1. točke izreka, ki se nanaša na predlagano izvršbo za odstranitev dolžnikovih stvari in izterjavo izvršilnih stroškov, ter v 2. točki izreka in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se sklep v nerazveljavljenem delu 1. točke izreka (razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša na postavitev ograje) potrdi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje se je opredelilo, da upnik ni imel lastnosti pravdne stranke ter da ni izpolnjena materialna predpostavka glede stvarne legitimacije, saj ni mogel postati nosilec pravic in obveznosti iz sodne poravnave, ker v pravdi ni mogel nastopati kot stranka. Z navedenim stališčem je kršilo načelo stroge formalne legalitete. Kršitev pravil o procesni sposobnosti stranke je razlog za izpodbojnost sodne poravnave, ki ga lahko stranke uveljavljajo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa razlog za ugotovitev njene ničnosti, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti.

V sodni poravnavi sicer res ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti dolžnika, vendar to ne pomeni, da terjatev iz poravnave še ne bi zapadla in zato sodna poravnava ne bi bila izvršljiva. V konkretnem primeru se zapadlost terjatve dokazuje z zapisnikom o poravnavi. Če rok izpolnitve v sodni poravnavi ni določen, je možno uporabiti pravilo iz 289. člena OZ.