na dokumentu
Portal TFL
VSL sklep in sodba I Cpg 536/2004 - odgovornost države
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
27.1.2006
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep in sodba I Cpg 536/2004
INTERNA OZNAKA (*)
VSL06217
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
odgovornost države
PODROČJE VSRS
ODŠKODNINSKO PRAVO
IZREK
I.
Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se prvostopna odločba v
izpodbijani 1. točki izreka razveljavi, proti izpodbijani 3., 5., 6.
in delu 7. točke izreka, ki se nanaša na tožečo stranko, pa se
pritožba tožeče stranke zavrne in se v teh delih izpodbijana odločba
potrdi.
II.
Pritožbi tožene stranke se ugodi in se prvostopna sodba spremeni:
1. v izpodbijani 4. točki tako, da se tožbeni zahtevek, po katerem je
tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 151.521.323,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.10.1999 do plačila, zavrne;
2. v izpodbijani 7. točki izreka, v delu, ki se nanaša na toženo
stranko, pa tako, da mora tožeča stranka v osmih dneh povrniti toženi
stranki njene pravdne stroške v znesku 1.737.860,00 SIT, po preteku
tega roka pa za primer zamude še zakonske zamudne obresti od tega
zneska od zamude do plačila.
III.
Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka
se zavrne.
Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se prvostopna odločba v
izpodbijani 1. točki izreka razveljavi, proti izpodbijani 3., 5., 6.
in delu 7. točke izreka, ki se nanaša na tožečo stranko, pa se
pritožba tožeče stranke zavrne in se v teh delih izpodbijana odločba
potrdi.
II.
Pritožbi tožene stranke se ugodi in se prvostopna sodba spremeni:
1. v izpodbijani 4. točki tako, da se tožbeni zahtevek, po katerem je
tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 151.521.323,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.10.1999 do plačila, zavrne;
2. v izpodbijani 7. točki izreka, v delu, ki se nanaša na toženo
stranko, pa tako, da mora tožeča stranka v osmih dneh povrniti toženi
stranki njene pravdne stroške v znesku 1.737.860,00 SIT, po preteku
tega roka pa za primer zamude še zakonske zamudne obresti od tega
zneska od zamude do plačila.
III.
Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka
se zavrne.
JEDRO
Tožeča stranka je v tožbi navedla, da ji je bilo (1) z odločbo
gradbene inšpekcije z dne 12.6.1995 (A 12) zaradi stabilnosti in
varnosti objekta naloženo rušenje in odstranitev obstoječih temeljev
in starih zidov obeh hotelov, (2) z odločbo urbanistične inšpekcije z
dne 8.6.1995 (A 13) pa takojšnja ustavitev gradnje, ker naj bi bila v
nasprotju z lokacijskim dovoljenjem in sicer za čas do pridobitve
spremenjenega lokacijskega dovoljenja. Torej iz navedb tožeče stranke
same izhaja, da je bila ustavitev gradnje posledica teh dveh odločb.
Zakaj naj bi bila ustavitev gradnje na podlagi teh dveh odločb
nezakonita, pa ne navaja. Prav tako ne navaja, kot v pritožbi
pravilno poudarja tožena stranka, da bi znova zaprosila za lokacijsko
dovoljenje, ali da bi se bila proti tema odločbama (A 12 in A 13)
pritožila. Zatrjuje le obstoj vzročne zveze med razveljavljenim
lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter nastalo škodo, ob tem pa
spregleda, da je bila takrat, ko je MOP razveljavilo lokacijsko in
gradbeno dovoljenje (11.10.1995 in 20.11.1995), gradnja (z odločbo
urbanistične inšpekcije z dne 8.6.1995 - A 13) že ustavljena. Iz
navedb samih tožeče stranke torej sledi logičen sklep, da
razveljavitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja ni v vzročni
zvezi z ustavitvijo gradnje.
gradbene inšpekcije z dne 12.6.1995 (A 12) zaradi stabilnosti in
varnosti objekta naloženo rušenje in odstranitev obstoječih temeljev
in starih zidov obeh hotelov, (2) z odločbo urbanistične inšpekcije z
dne 8.6.1995 (A 13) pa takojšnja ustavitev gradnje, ker naj bi bila v
nasprotju z lokacijskim dovoljenjem in sicer za čas do pridobitve
spremenjenega lokacijskega dovoljenja. Torej iz navedb tožeče stranke
same izhaja, da je bila ustavitev gradnje posledica teh dveh odločb.
Zakaj naj bi bila ustavitev gradnje na podlagi teh dveh odločb
nezakonita, pa ne navaja. Prav tako ne navaja, kot v pritožbi
pravilno poudarja tožena stranka, da bi znova zaprosila za lokacijsko
dovoljenje, ali da bi se bila proti tema odločbama (A 12 in A 13)
pritožila. Zatrjuje le obstoj vzročne zveze med razveljavljenim
lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter nastalo škodo, ob tem pa
spregleda, da je bila takrat, ko je MOP razveljavilo lokacijsko in
gradbeno dovoljenje (11.10.1995 in 20.11.1995), gradnja (z odločbo
urbanistične inšpekcije z dne 8.6.1995 - A 13) že ustavljena. Iz
navedb samih tožeče stranke torej sledi logičen sklep, da
razveljavitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja ni v vzročni
zvezi z ustavitvijo gradnje.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.