TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1. Bistveni kriterij za odločanje o tem, kaj je javno glasilo in kaj to ni, je dnevno ali periodično obveščanje javnosti ter dostopnost glasila vnaprej neznanemu krogu uporabnikov pod enakimi pogoji. Javna glasila v smislu določb ZJG niso le tista glasila, ki so namenjena tkim. "ožji javnosti", t.j. vnaprej znanemu krogu bralcev, ali pa tista glasila, ki so kot glasila, ki se ne štejejo za javna glasila, v zakonu izrecno navedena (kot npr. Uradni list Republike Slovenije - 3. odstavek 2. člena ZJG). Po kriteriju kroga uporabnikov, ki na podlagi Poročevalca prihajajo do informacij (pri čemer je potrebno v smislu določb ZJG pojem informacije razumeti v najširšem pomenu besede), Poročevalec brez dvoma sodi med javna glasila.

2. Ker Poročevalec ne objavlja le informacij "za delo notranjih organov" ampak tudi informacije "o delu notranjih organov", je mogoče to glasilo, ob restriktivni razlagi določbe 3. odstavka 2. člena ZJG, uvrstiti le med glasila, ki so navedena v 1. odstavku 2. člena ZJG, tedaj med javna glasila.

3. Ker ima Poročevalec odgovornega urednika (toženo stranko), obstaja pravica vsakogar, da od njega (v obravnavanem primeru od tožene stranke) zahteva objavo odgovora na objavljeno informacijo ali popravek objavljene informacije, s katero je prizadeta njegova pravica ali interes (1. odstavek 9. člena ZJG), odgovorni urednik (v obravnavanem primeru tožena stranka) pa mora objaviti odgovor oziroma popravek informacije in to v vseh primerih, razen v tistih, ki so v ZJG posebej navedeni (13. člen ZJG).