TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se delno ugodi. Odločba Ministrstva za finance RS, št. ... z dne 19. 12. 2003, se v zavrnilnem delu glede obračuna zamudnih obresti odpravi. Odločba Davčnega urada A., št. ...... z dne 29. 9. 1998, se v delih, v katerih je bilo odločeno o zamudnih obrestih (izrek pod točkama I/3 in 5) odpravi in odloči tako, da zamudne obresti tečejo od dneva izvršljivosti te odločbe do plačila. V ostalem se tožba zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov se zavrne.

Za izpolnjevanje pogojne davčne oprostitve morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih izrecno določajo

davčni predpisi. Sklicevanje na splošno znana dejstva iz sodnega registra ne more nadomestiti

vsebine pisne izjave oz. predmeta poslovanja, ki mora biti v izjavi izrecno navedeno (3. točka 1.

odstavka 7. člena ZPD).

V zvezi z vprašanjem, kdaj gre za proizvodno storitev, je treba pri obdavčitvi upoštevati določbe

ZPD in Pravilnika in ob ugotovitvi, na katerem materialu so opravljene. Storitve, ki so opravljene

na naročnikovem materialu, se štejejo za storitveno dejavnost (3. odstavek 20. člena ZPD). Po 36.

členu Pravilnika je proizvodna storitev tista, ki je opravljena na naročnikovem materialu in se ta

šteje za opravljanje storitvene dejavnosti (t.i. proizvodna storitev). Ker gre za predpise prisilne

narave, tožnik ne more z obligacijsko pravnimi razmerji spremeniti narave prometa mimo

obligatornih določb ZPD in Pravilnika.

Okoliščina, da sta subjekta tudi povezani osebi in da opravljata konsolidirane računovodske izkaze,

na obdavčitev z davkom na promet proizvodov nima vpliva. Predvsem zato, ker iz upravnih spisov

izhaja, da je tožnik uvožen repromaterial evidentiral v svojih poslovnih knjigah kot lastno zalogo

oz. porabo tega kot lastni strošek, da so bili proizvodi v celoti proizvedeni pri tožniku in da so bila

tudi sredstva (pre)nakazana v celoti tožniku.