TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornikov obsojenih A.B. in A.D. za varstvo zakonitosti se zavrneta kot neutemeljeni.

Obsojenca sta dolžna kot stroške postopka z izrednim pravnim sredstvom plačati vsak po 100.000,00 (stotisoč) SIT povprečnine.

Z izjemo določbe 2. odstavka 424. člena in 427. člena ZKP velja za zahtevo za varstvo zakonitosti pravilo dispozicije strank, zato vlagatelj s svojimi navedbami v zahtevi določa meje preizkusa izpodbijane odločbe.

Vložnik uveljavlja kršitev določb 22. in 29. člena URS s splošno trditvijo, da so bili dokazi obrambe v celoti zavrnjeni. Pri tem ne navaja ničesar, kar bi omogočilo presojo, da so bili predlagani dokazi v relevantni zvezi s predmetom obravnave in da je bila izkazana zadostna verjetnost, da bo z njimi moč ugotoviti ali izpodbiti obstoj odločilnih ali pomembnih dejstev. Zato v skladu z določilom 1. odstavka 424. člena ZKP ni mogoče ugotavljati, ali zavrnitev dokaznih predlogov obrambe predstavlja upoštevno kršitev določb kazenskega postopka, ki temeljijo na navedenih členih ustave.

Pri ponudbi naprodaj gre za poskus prodaje, kar je izvršitveno dejanje kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ. Gre torej za dokončano dejanje po navedenem členu ne glede na to, da ni prišlo do realizacije prodaje.