TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. tč. 2. odst. in 3. tč. izreka).

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

 

1. V času do sprejema novele Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 57/89), ki je veljala od 7.10.1989 dalje, so se zamudne obresti obračunavale različno za fizične osebe in različno za obveznosti med gospodarskimi subjekti. Tako je zamudne obresti, ki so izvirale iz gospodarskih pogodb predpisoval zvezni izvršni svet z Odlokom o obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. SFRJ, št. 19/82). Pravna podlaga za obračun zamudnih obresti, ki jih vtožuje tožnik, je podana v 1. odst. 277. člena ZOR, ki je v spornem obdobju določal, da dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še obresti po obrestni meri, po kateri se v kraju izpolnitve obrestujejo hranilne vloge, vezane brez določenega namena več kot leto dni. Tožnikovo zavzemanje, da bi mu moralo sodišče priznati t.i. gospodarske zamudne obresti za čas do 7.10.1989, je neutemeljeno.

2. 155. člen ZPP določa, da sodišče prizna potrebne stroške postopka. Kot potrebni stroški za pravdo se ne upoštevajo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža stranke oz. sodišča. Stranka ima prosto izbiro pooblaščenca in mu je tudi dolžna povrniti potne stroške po OT, vendar to niso potrebni stroški za pravdo po 155. členu ZPP, ki bi jih morala stranki povrniti nasprotna stranka, ki v sporu propade.