TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi pomočnice okrožne državne tožilke in zagovornika obdolženega

B.Š. se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve

stopnje.

Obdolženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do

6. točke II. odst. 92. člena ZKP.

 

Okrožna državna tožilka napada le v prvostopenjski sodbi ugotovljeno

dejansko stanje in izpodbija le obrazložitev sodbe, ne pa tudi

sodbenega izreka. Tako tožilka ne uveljavlja, da sodišče prve stopnje

ni rešilo predmeta obtožbe v celoti, zato se pokaže, da njene

pritožbe, ko napada le dejansko stanje oziroma dejanske ugotovitve,

navedene v obrazložitvi sodbe, ni mogoče niti obravnavati, saj

izpodbija sodbo iz nepravih razlogov in se očitno s sodbenim izrekom

strinja. Ker se pritožnica ne strinja s sodbenimi razlogi, v katerih

sodišče prve stopnje ugotavlja, da obtožencu dejanje na škodo

oškodovanca T. ni dokazano, bi morala nujno izpodbijati tudi sodbeni

izrek z uveljavljanjem pritožbenega razloga bistvene kršitve določb

kazenskega postopka iz 7. točke I. odst. 371. člena ZKP. Pritožba

stranke le zoper obrazložitev sodbe pa tudi ni mogoča. Pritožba, v

kateri pritožnik napada v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljeno

dejansko stanje se ne nanaša le na izpodbijane obrazložitve, ampak na

sodbeni izrek, ki ga sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe

utemeljuje. Pritožba je po svoji vsebini izraz nezadovoljstva stranke

z določeno odločitvijo v kazenskem postopku. Odločitev sodišča pa je

izražena v sodbenem izreku.