TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka sama krije pritožbene stroške.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

 

Sodišče prve stopnje je sporno razmerje presojalo po določbah pogodbe, ki sta jo stranki sklenili dne 5.2.1997 za dodelitev razstavnega prostora na 20. slovenskem avtomobilskem sejmu v dneh od 17. do 27.4.1997 (priloga A3, v nadaljevanju pogodbe). Glede pogodbene obveznosti tožene stranke je na podlagi ugotovljenih dejstev in proste presoje dokazov pravilno zaključilo, da je tožena stranka svojo pogodbeno obveznost dolžna izpolniti, to je plačati vtoževani račun (glej 4. in 5. člen pogodbe). V kolikor se pritožba z ugotovljenimi dejstvi ne strinja in izpostavlja drugačna (nekatera tudi povsem nova - glede predpisanih elementov interiera razstavnega prostora), gre v celoti za uveljavljanje pritožbenega razloga nepopolnega ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Ta pa je v sporih majhne vrednosti po določbi 456. čl. v zvezi s 1. odst. 495. čl. ZPP, nedovoljen.

Pogodbene stranke so dolžne izpolniti obveznosti, ki so jih sprejele (načelo pacta sunt servanda - 17. čl. ZOR). Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti, lahko druga zahteva izpolnitev ali pa od pogodbe odstopi (primerjaj 124. čl. ZOR). Ker se tožena stranka sklicuje na neizpolnitev pogodbene obveznosti tožeče stranke zaradi manjše kvadrature razstavnega prostora, kar očitno šteje kot neizpolnitev ali vsaj nepravilno izpolnitev, je bila tako po citirani določbi ZOR, kot po določbi 3. tč. pogodbe dolžna odpovedati pogodbo, če se je hotela rešiti svoje pogodbene obveznosti (primerjaj 1. odst. 132. čl. ZOR).

Ker tožena stranka tako ni ravnala, trpi obveznost, ki jo je s podpisom pogodbe prevzela. Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti in pravilno prvostopno sodbo potrditi (353. čl. ZPP).