TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Glavna intervencija je predvsem možnost, predvidena v korist strank, ne pa njihova dolžnost.

V konkretnem primeru je tožeča stranka sicer vložila tožbo le zoper toženo stranko, kar pa ni narobe, saj gre za primer enotnega sosporništva.

Premoženje, ki so ga predstavljale blagovne rezerve, je torej država v okviru pristojnosti, ki ji gredo po ZBR, prenesla v sredstva republiških blagovnih rezerv, ki se zagotavljajo za potrebe celotne države. Na ta način je zakonodajalec omogočil ekonomski in družbeni razvoj države in zagotovil izpolnjevanje njenih specifičnih nalog, v konkretnem primeru programiranje državnih blagovnih rezerv in zagotavljanje storitev na področju oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv (1. člen ZBR). Ker je programiranje državnih blagovnih rezerv in zagotavljanje storitev na področju oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv v celoti stvar države, je po vsem obrazloženem logična in razumljiva zakonodajalčeva odločitev, da so sredstva, prenesena v sredstva zavoda, lastnina Republike Slovenije (tretji odstavek 24. člena).