IZREK
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
JEDRO
Po določilu 20. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90 in RS, št. 4/91) se pridobi lastninska pravica po samem zakonu, na podlagi pravnega posla, z dedovanjem in z odločbo državnega organa. Prvotožena stranka je pridobila lastninsko pravico na podlagi sodne odločbe v zapuščinskem postopku in se na tej podlagi vpisala v zemljiško knjigo. Zato ji ni mogoče očitati slabe vere, zlasti še, ker tožnik od prejema sklepa o dedovanju v januarju 1986, do prodaje sporne parcele drugotoženemu v januarju 1991, proti prvotoženi stranki ni vložil tožbe na ugotovitev njegove lastninske pravice in na izbris zemljiškoknjižnega vpisa prvotožene stranke ter ni predlagal zaznambe spora v zemljiški knjigi (paragrafi 68 do 71 pravnih pravil Zakona o zemljiških knjigah z dne 1.6.1930). Drugotoženi je pridobil lastninsko pravico na podlagi pravnega posla in je po določilu 33. člena ZTLR postal stvarnopravni lastnik sporne nepremičnine z vpisom v zemljiško knjigo, Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da ni vedel za tožnikovo pogodbo in se je zanesel na zemljiškoknjižno stanje, je sporno parcelo kupil v dobri veri, da je prvotožena stranka lastnica. Že po starih zemljiškopravnih pravilih je veljalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo (po že navedenih paragrafih pravnih pravil Zakona o zemljiških knjigah, saj pa po četrtem odstavku 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK, Ur.l. RS št. 33/95), ki je varovalo tiste, ki so se zanesli na njene podatke in je določalo, da dobroverni kupci ne morejo trpeti škodljivih posledic.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.