TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve

stopnje.

 

Udeleženka ni imela splošnega akta ali podjetniške kolektivne

pogodbe, kjer bi bili določeni kriteriji za odmero letnega dopusta

zaposlenim. Letni dopust je odmerjala na podlagi "seznama

kriterijev", ki je bil izdelan v rokopisu in v letu 2003 podaljšan za

eno leto s soglasjem sveta delavcev in sindikata in z upoštevanjem

sprememb, ki jih je prinesel novi ZDR. "Seznama kriterijev" ni mogoče

šteti za podjetniško kolektivno pogodbo ali za splošni akt

delodajalca. Zato določba 27. člena KP dejavnosti, po kateri

delodajalci ne smejo spreminjati kriterijev za določanje letnega

dopusta, ne pride v poštev. Glede na razlago komisije za razlago KP,

se ne smejo spremeniti kriteriji, ki so določeni v podjetniških

kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih, teh pa udeleženka ni imela,

zato je bila sprememba kriterijev za odmero letnega dopusta zakonita.

Novi ZDR je v 160. členu določil, da se daljše trajanje dopusta od

tistega, ki je določeno v 159. členu ZDR, lahko določi s kolektivno

pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Kljub tej določbi daljše trajanje

letnega dopusta od zakonsko določenega, v KP dejavnosti stranke niso

določilne. Z aneksom h KP so le prepovedale delodajalcem spreminjanje

kriterijev za odmero dopusta, določenih v splošnih aktih in

podjetniških kolektivnih pogodbah. Po 232. členu ZDR določbe splošnih

aktov delodajalca, ki urejajo vprašanja, ki se v skladu s tem zakonom

dogovarjajo v kolektivnih pogodbah, prenehajo veljati v roku devetih

mesecev od dneva uveljavitve tega zakona, torej s 30.9.2003. Te

zakonske določbe s kolektivno pogodbo oz. njenim aneksom ni mogoče

izničiti. Tudi če bi pri udeleženki veljal naknadno predloženi

Pravilnik o delovnih razmerjih, bi s 30.9.2003 prenehal veljati.