TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti druge alineje 9. člena in prvega odstavka 230. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/94 in 54/98), druge alineje 14. člena, druge alineje prvega odstavka 207. člena v delu, ki se nanaša na državljane Republike Slovenije, zaposlene v tujini, in tretjega odstavka 208. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02 , 26/03 - ur.p.b., 135/03 in 20/04 - ur.p.b.) ter 4. točke prvega odstavka 15. člena in 51. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 6/99, 99/01, 60/02, 126/03 in 20/04 - ur.p.b.) se zavrne.

Položaj oseb, ki so kot delavci zavarovanci na območju Republike Slovenije vključeni v obvezno zavarovanje po 13. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ- 1), je drugačen od položaja delavcev zavarovancev iz druge alineje 14. člena ZPIZ-1. Ne gre samo za dejstvo, da je delavčev delodajalec pri enih domača pravna ali fizična oseba, pri drugih pa subjekt tujega prava, temveč so razlike, na primer, tudi v sestavnih delih plače in glede na to tudi v višini plače, ki jo prejemajo, zaradi česar je ta lahko povsem neprimerljiva s plačo, ki jo prejema delavec zavarovanec iz 13. člena ZPIZ-1. Zakonodajalec je glede na to, da gre za različne položaje navedenih oseb oziroma za različna dejanska stanja, smel (in moral) različna dejanska stanja različno urediti.Člen 208 ZPIZ-1 določa le najnižjo dopustno višino zavarovalne osnove. Višina te osnove zato ni edina možna višina zavarovalne osnove za to skupino zavarovancev, saj določba niti po vsebini niti glede na njen namen nikomur ne preprečuje, da si izbere zavarovalno osnovo, ki bo omogočila odmero višje pokojnine. Pobudnikovo zatrjevanje kršitve načela socialne varnosti v povezavi z načelom enakosti pred zakonom je zato očitno neutemeljeno.