TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka razveljavi, zahteva upnikov, in sicer prvo navedenih A., d. o. o., in B., d. o. o., za ugotovitev ničnosti sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov pa zavrže.

Prvostopenjsko sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa ne presoja le formalnih pogojev pravočasnosti in celovitosti predložene dokumentacije, kot to zmotno meni prvostopenjsko sodišče, pač pa tudi pravilnost in popolnost naknadnega predloga.

Pravilnost in popolnost naknadnega predloga prisilne poravnave pa mora sodišče preizkusiti glede na vsebino predloga in listine, ki so mu priložene. Ne gre torej le za presojo popolnosti naknadnega predloga, pač pa glede na sklicevanje sedmega odstavka 221.k člena ZPPSL na prvi odstavek 183. člena tega zakona tudi za presojo pravilnosti naknadnega predloga, torej ali je naknadni predlog s priloženimi listinami skladen s kogentnimi določbami ZFPPIPP.

Ker mora sodišče prve stopnje presojati tudi listine, priložene naknadnemu predlogu za prisilno poravnavo, je bilo dolžno prvostopenjsko sodišče presojati tudi pravilnost oziroma zakonitost sprejetih sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala in hkratnem povečanju osnovnega kapitala dolžnika z novimi stvarnimi vložki in o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki. Morebitno nepravilnost oziroma pomanjkljivost preizkusa naknadnega predloga za prisilno poravnavo prvostopenjskega sodišča ob izdaji sklepa o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave bi morali upniki uveljavljati že s pritožbo zoper navedeni sklep.

Neveljavnosti navedenih sklepov upniškega odbora zato na podlagi predstavljene normativne ureditve ni mogoče uveljavljati mimo zakonsko določenih pravnih sredstev, v obravnavnem primeru s samostojno zahtevo za ugotovitev ničnosti sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov po preteku pritožbenega roka za pritožbo zoper sklep o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave in po nastopu njegove pravnomočnosti. Pravilno je zato pritožbeno stališče, da je sodišče z odločitvijo v izpodbijanem sklepu nedopustno poseglo v pravnomočen sklep o izpolnitvi pogojev za glasovanje. S tem je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.