TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obs. S.Š. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenec dolžan plačati povprečnino v znesku 150.000 SIT.

Predlog strank za izvedbo dokazov mora biti določen, nanašati se mora na dejstvo, ki je pomembno za pravilno presojo zadeve ter temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da je s predloženim dokazom mogoče ugotoviti zatrjevano dejstvo. V nasprotnem ne gre za dokazni predlog, temveč za pripombo, mnenje, pobudo, ki nima pravnega učinka, zato sodišče o tem ni dolžno sprejemati posebnega sklepa in tudi ne navajati razlogov v obrazložitvi sodbe.

Sodišče mora odločiti tudi o dokaznih predlogih strank, ki jih na glavni obravnavi, ki se je začela znova, niso ponovile.

Ker je obramba v pritožbi zatrjevala, da bo mogoče s prekopavanjem dvorišča ugotoviti, da obsojenčevi objekti na vodovodno omrežje niso priključeni za oškodovančevim vodomerom, ni pa izkazala potrebne verjetnosti, da bo s predlaganim dokazom dokazala zatrjevano pravno relevantno dejstvo, kar bi lahko storila bodisi s predložitvijo morebitne dokumentacije o poteku vodovodnega omrežja v dvorišču, bodisi z zaslišanjem prič, ki bi potrdile navedbe o poteku cevi ali na kakšen drug ustrezen način, sodišče z neizvedbo tega dokaza ni kršilo obsojenčeve pravice do obrambe.