TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obt. M.G. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Čeprav sodišče ob izreku sodbe, s katero obsodi obtoženca na kazen zapora, v izreku sklepa o odreditvi ali podaljšanju pripora ne navede, da sme pripor trajati do pravnomočnosti sodbe, vendar najdalj do izteka časa kazni zapora, tak sklep ni nezakonit. Trajanje pripora je v takem primeru povsem jasno določeno v 6. odstavku 361. člena ZKP.

Sodišče je v kazenskem postopku, v katerem je obtoženec v priporu, za obravnavano kaznivo dejanje izreklo kazen zapora, preklicalo pa je tudi pogojni odpust s prestajanja kazni zapora po drugi pravnomočni sodbi, ter nato v skladu z določbo 3. odstavka 110. člena ter 2.

točke 2. odstavka 47. člena KZ izreklo enotno kazen. V takem primeru se glede na določbo 2. odstavka 49. člena KZ čas, prebit v priporu, všteva v izrečeno kazen zapora (in ne določeno), zato lahko pripor traja najdalj do izteka enotne kazni zapora.