TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu (pod tč. 3 in 4 izreka): 1. s p r e m e n i tako, da se zoper toženo stranko G. G. d.d. V. u g o d i zahtevku še za 900.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 1998 dalje do plačila tako, da je tožena stranka G. G. d.d. V. dolžna plačati tožeči stranki V.L. znesek 2,345.268,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 1998 dalje pa do plačila na žiro račun njegovega pooblaščenca odvetnika A. S. pri Banki Celje, Enota Š. številka 50700-620-16-05, v roku 15 dni pod izvršbo.

2. r a z v e l j a v i za znesek 500.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.11.1998 dalje in za plačilo stroškov pravdnega postopka (pod tč. 4 izreka) in v tem obsegu v r n e sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

 

Po 203. čl. ZOR ima oškodovanec na svojo zahtevo pravico tudi do bodoče negmotne škode, če je po normalnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti. Gre za enotno škodo: tisto, ki jo je oškodovanec trpel v preteklosti in tisto, za katero se utemeljeno domneva, da jo bo trpel tudi v bodoče, čas za presojo pa je dan izdaje sodbe. Pravno relevantna za presojanje bodoče škode je le tista škoda, za katero je po normalnem teku stvari gotovo, da bo v bodočnosti obstajala. Gotovost se ne nanaša le na nastop oziroma obstoj te škode, ampak tudi na njen obseg. Odškodnina se lahko priznava tako za kontinuirano bodočo škodo (to je tisto, ki se nepretrgano nadaljuje iz že obstoječe pretekle škode) kot tudi za samostojno bodočo škodo. Kontinuirana bodoča škoda je ista vrste škode, zato ni možno ločeno obravnavanje takih škod kar pomeni, da ni podlage za samostojen zahtevek za preteklo in samostojen zahtevek za bodočo škodo. Sodišče tu odmeri en znesek odškodnine. Le kadar ne gre za kontinuirano škodo pa se lahko za samostojno bodočo škodo določi nova odškodnina. Tako ima tožnik sedaj pravico zahtevati glede novo nastale škode odškodnino za fizične bolečine in neugodnosti od septembra 1992 dalje in tudi za bodočo škodo, seveda ob kriterijih iz 203. čl. ZOR.