TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi, izpodbijani sodbi se razveljavita glede dejanja, opisanega pod točko 1. izreka sodbe sodišča prve stopnje, glede obsojenega R. Š. pa tudi v izreku o enotni kazni in odločbi o stroških postopka, naloženih v plačilu po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku

ter se zadeva v razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Skladno z določili prvega odstavka 17. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in 258. člena ZKP, bi moralo sodišče ugotovljene pomanjkljivosti mnenja, bodisi z dodatnim zaslišanjem izvedenca bodisi z imenovanjem drugega izvedenca, odpraviti že samo. S tem pa, ko je brez razumne obrazložitve o materialnopravni relevantnosti in potrebnosti dokaza zavrnilo takšen dokazni predlog obrambe, je ravnalo arbitrarno, zato je treba pritrditi mnenju zagovornika, da je podana kršitev kazenskega postopka, ki je bistvena v smislu 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, saj vpliva na zakonitost sodbe.