TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se obsojeni F.N. po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe

I. da je postal član združbe, ki ima za cilj vršiti zločine iz člena 2. ZKLD s tem, da se je julija 1949 začel skrivati pred oblastjo ter se pripravljati za pobeg v inozemstvo, nakar je:

1. začetkom avgusta 1949 poizkušal ilegalno prekoračiti jugoslovansko-italijansko mejo, ker pa iskane veze ni dobil, je iz Š.P. odpotoval z vlakom na J., hoteč tu prekoračiti jugoslovansko-avstrijsko mejo; ker mu pobeg ni uspel, se je podal v D. ter pri H. zaman poizkušal pobegniti v Avstrijo. Nato se je skrival na domu svojih staršev v Z. do 13.3.1950, ko se je na podlagi lažne odjavnice začasno zaposlil na železnici v J. v svrho iskanja zveze za pobeg, ki jo je dobil 19.3.1950, nakar je 22.3.1950 ponovno poskušal pobegniti v Avstrijo na sektorju J., pri čemer je bil aretiran.

2. Neugotovljenega dne v septembru 1949 v T. nagovarjal soobtožene V.A., V.I., K.R. in P.I., da skupno iz zaprtih svinjakov državnega pitališča v B. odvzamejo večje število prašičev, torej iskal osebe, ki naj bi storile nameravano kaznivo dejanje. Storil je s tem pripravljalno dejanje za storitev kaznivega dejanja iz člena 5 odstavek ena ZKLD.

S tem naj bi storil pod točko 1 kaznivo dejanje po členu 3 ZKLD, pod točko 2 pa kaznivo dejanje po členu 5 odstavek ena ZKLP.

Za kaznivo dejanje napravljanja lažnih listin pod točko II se obsojencu izreče kazen 4 (štiri) mesece odvzema prostosti.

Stroški oprostilnega dela postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

Obsojenčevi poskusi ilegalne prekoračitve jugoslovansko-avstrijske državne meje, poskusi pobega v Avstrijo, skrivanje na domu ter začasna zaposlitev na podlagi lažne prijavnice z namenom iskanja zveze za pobeg, ne predstavljajo nobenega od ravnanj, ki bi jih bilo mogoče podrediti pod zakonske znake kaznivega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD oziroma ki bi objektivno pomenili, da je obsojenec na opisan način "postal član združbe, ki ima za cilj vršiti zločine iz 2. člena ZKLD".

Zakonska opredelitev kaznivosti pripravljalnih dejanj v 20. členu KZ-47 (Uradni list FLRJ, št. 106/47 z dne 13.12.1947) je nejasna in nedoločna, saj znotraj kazensko pravne norme ni meril za oceno, katera kazniva dejanja štejejo za huda. Materialno pravno načelo določnosti v okviru načela zakonitosti zato v takšnem primeru narekuje za obdolženca ugodnejšo razlago.