TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Vprašanje, ali je tožeča stranka na delovnem mestu kreditnega referenta II opravljala tudi dela, zaradi katerih bi njeno delo lahko bilo ovrednoteno višje, ni ne pravica ne pravno razmerje, ampak je dejansko vprašanje, na podlagi katerega bi lahko bilo ugotovljeno, da obstoji postavljena terjatev. Ni spora o tem, ali je tožnica bila razporejena na delovno mesto kreditni referent II ali kreditni referent I (kar je po vsebini pravno razmerje med delodajalcem in delavcem) in tega pravnega razmerja za nazaj tudi ni mogoče ugotavljati (to vprašanje pa bi lahko bilo prejudicialno, ker gre za pravno razmerje) niti spreminjati. Zato je pri zatrjevanju in uveljavljanju razlike v plači vprašanje opravljanja tudi bolj odgovornega dela lahko samo dejanska ugotovitev, o kateri mora biti odločeno v sodbi, to pa pomeni, da tako vprašanje ni predhodno vprašanje, kot to zatrjuje zahteva za varstvo zakonitosti. V civilnem postopku ima predhodno vprašanje značaj dejanske ugotovitve, za te zahteve za varstvo zakonitosti v tej smeri zaradi določbe drugega odstavka 387. člena ZPP ni mogoče vložiti.