TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi drugega nasprotnega udeleženca se ugodi, sklep se v izpodbijani I. in II. točki izreka razveljavi in se predlog za nadomestitev soglasja nasprotnega udeleženca A. A. in predlog za izdajo začasne odredbe, da se mld. B. A. od 1. 9. 2023 dalje vključi v CUDV, zavržeta.

II. Pritožbi predlagatelja in prve nasprotne udeleženke zoper prvi in tretji odstavek III. točke izreka se ugodi, sklep se v tem obsegu razveljavi in v razveljavljenem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Pritožba predlagatelja in prve nasprotne udeleženke zoper drugi odstavek III. točke izreka se zavrneta in se v tem delu izpodbijani sklep potrdi.

IV. Pritožbama predlagatelja in nasprotnih udeležencev zoper V. točko izreka se ugodi in se sklep v izpodbijani V. točki izreka razveljavi.

V. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Odločitev o vključitvi v ustrezen CUDV ni prepuščena volji posameznega starša. Zakon določa obvezno vključitev otrok v izobraževanje, zato se v teh primerih ne postavlja vprašanje, ali starš poda ali ne poda soglasje za vključitev v določen CUDV, za kar se zavzemajo pritožniki, saj so starši dolžni vključiti otroka v CUDV, kot sledi iz odločbe oziroma kot jim nalaga odločba. Sodišče v nepravdnem postopku zato v konkretnem primeru ni imelo podlage, da odloča o nadomestitvi soglasja očeta za premestitev mladoletne A. A. v CUDV, ker so starši dolžni deklico vpisati v tisti CUDV, ki je določen v odločbi ZRSŠ. Če se starši odločbe ne bi držali, zakon CUDV usmerja na obvestilo Inšpektoratu za šolstvo, torej na postopek o prekršku.

Starši lahko sami odločajo o vseh vprašanjih v zvezi z otroci, vendar na način, da skrbijo za korist otroka. Varstvo otrokovih koristi pomeni med drugim skrb za otrokovo življenje in zdravje, vzgojo, varstvo in nego otroka, pa tudi nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje, zastopanje in preživljanje ter upravljanje njegovega premoženja. Država izvede ukrepe za varstvo koristi otroka le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo ali je ne izvajajo v korist otroka. Kadar na predlog upravičenega predlagatelja ali pa po uradni dolžnosti sodišče ugotovi, da je otrok zaradi ravnanja staršev ogrožen, ker je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, ki se kaže lahko na telesnem ali duševnem zdravju ali pa razvoju otroka, izreče ukrep za zaščito otroka trajnejše narave, s katerim poseže v starševsko skrb, da bi glede na stopnjo in način ogroženosti otroka zavaroval njegove koristi.