TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

V drugem odstavku 43. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - ur. p. b.) se razveljavita besedi "predsednika in". Drugi stavek 3. člena Zakona o dopolnitvah Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 76/05) se razveljavi, kolikor se nanaša na predsednika Državnega sveta. Z naslednjim dnem po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije se funkcija predsednika Državnega sveta opravlja poklicno.

Državni svet neposredno ne izvršuje oblastvenih funkcij, na podlagi svojih ustavnih nalog pa sodeluje z Državnim zborom v okviru izvrševanja zakonodajne funkcije. Zato je za učinkovito delo Državnega sveta bistveno zagotoviti stalno razpoložljivost njegovega predsednika, da bi se Državni svet na aktivnosti Državnega zbora lahko pravočasno odzval. Ureditev, ki tega ne zagotavlja, bi lahko pomenila oviro pri izvrševanju vodstvenih odgovornosti predsednika Državnega sveta in v posledici oteževanje izvrševanja ustavne vloge tega organa. Nepoklicna funkcija predsednika Državnega sveta je v neskladju z ustavnim položajem tega organa iz 96. in 97. člena Ustave. Ustavno sodišče ima pomemben položaj v sistemu delitve oblasti. Njegov položaj in pristojnosti so opredeljene v Ustavi, Zakon o Ustavnem sodišču pa ga izrecno opredeljuje kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin (prvi odstavek 1. člena ZUstS). Tretji odstavek 1. člena Zakona o Ustavnem sodišču določa, da so odločbe Ustavnega sodišča obvezne. Ne glede na to, da "le" zakon določa, da so odločbe Ustavnega sodišča obvezne, to pravilo izhaja iz temeljnih ustavnih načel - načel pravne države (2. člen Ustave) in načela delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave). Pravno obveznost Državnega zbora, kadar Ustavno sodišče izda ugotovitveno odločbo, natančno določa drugi odstavek 48. člena Zakona o Ustavnem sodišču; zakonodajalec mora protiustavnost, ugotovljeno z odločbo Ustavnega sodišča, odpraviti v roku, ki ga določi Ustavno sodišče. Z neodzivnostjo pri uresničenju obveznosti, ki izhajajo iz odločbe Ustavnega sodišča ter tudi neposredno iz Zakona o Ustavnem sodišču , zakonodajalec hudo krši načela pravne države (2. člen Ustave) in načelo delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave). Spoštovanje sodnih odločb, tudi odločb Ustavnega sodišča, je eden temeljnih postulatov pravne države in srž ustavne demokracije. Pri ponovni presoji izpodbijane zakonske ureditve je Ustavno sodišče ugotovilo, da še vedno obstajajo vsi razlogi, iz katerih je že v odločbi št. U-I-332/05 ugotovilo protiustavnost Zakona o dopolnitvah Zakona o Državnem svetu. Ustavno sodišče se v celoti sklicuje na obrazložitev odločbe št. U-I-332/05, v obravnavanem primeru pa se je odločilo za stopnjevanje odločitve in je sporno zakonsko ureditev razveljavilo. Na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o Ustavnem sodišču je Ustavno sodišče določilo način izvršitve svoje odločbe, in sicer tako, da je določilo, da se funkcija predsednika Državnega sveta začne opravljati poklicno z naslednjim dnem po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Določitev načina izvršitve ne pomeni, da sta ugasnili pristojnost in dolžnost Državnega zbora, da sprejme ustrezno in ustavnoskladno zakonsko ureditev. Določitev načina izvršitve velja samo začasno, do sprejema zakona.