• PREDPIS
  • RAZVELJAVLJEN

Zakon o organizaciji jugoslovanskih železnic (ZOJZ)

OBJAVLJENO V: Uradni list FLRJ 50-640/1960, stran 885 DATUM OBJAVE: 14.12.1960

VELJAVNOST: od 1.1.1961 do 21.1.2022 / UPORABA: od 1.1.1961 do 21.1.2022

FLRJ 50-640/1960

Verzija 22 / 22

Čistopis se uporablja od 22.1.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 15.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 22.1.2022
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
640. Zakon o organizaciji jugoslovanskih železnic
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O ORGANIZACIJI JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC
Na podlagi 2. točke 71. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih oblasti se razglaša zakon o organizaciji jugoslovanskih železnic, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina na seji Zveznega zbora dne 2. decembra 1960 in na seji Zbora proizvajalcev dne 2. decembra 1960.
PR št. 31.
Beograd, 4. decembra 1960.
Predsednik republike:
Josip Broz Tito s. r.
Predsednik Zvezne ljudske skupščine:
Petar Stambolić s. r.
Z A K O N
O ORGANIZACIJI JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Jugoslovanske železnice obsegajo železniške proge z vsemi sredstvi, ki jih uporabljajo za prevoz železniška transportna podjetja.
Prevoz potnikov in blaga v javnem prometu na jugoslovanskih železnicah opravljajo železniška transportna podjetja.

2. člen

Za železniška transportna podjetja se uporabljajo splošni predpisi, ki se nanašajo na podjetja, če ni v tem zakonu drugače določeno.

3. člen

Cene za prevoz potnikov in blaga in postranske železniške pristojbine določa železniško transportno podjetje.
Tarife za prevoz potnikov in blaga v mednarodnem prometu predpisuje Skupnost jugoslovanskih železnic (Skupnost JŽ) na podlagi cen, ki jih določijo železniška transportna podjetja.

4. člen

Cene za prevoz potnikov in blaga po jugoslovanskih železnicah se oblikujejo tako, da ustrezajo stroškom, ki jih imajo železniška transportna podjetja v zvezi s prevozom potnikov in blaga na delu železniškega omrežja, na katerem opravljajo promet, in na posameznih njegovih relacijah.

5. člen

Pri določanju cen za prevoz potnikov in blaga se držijo železniška transportna podjetja splošnih tarifnih določb, določb o zaračunavanju voznine, enotne nomenklature in klasifikacije blaga, daljinarja in kažipota, kot tudi metodologije za določanje cen za prevoz potnikov in blaga, ki jo predpiše skupščina Skupnosti JŽ, ko dobi mnenje od železniških transportnih podjetij.

6. člen

Da se zagotovi enoten postopek železniških transportnih podjetij pri določanju cen za prevoz potnikov in blaga, predpisuje Skupnost JŽ metodologijo za določanje cen za prevoz potnikov in blaga.
Metodologija za določanje cen za prevoz potnikov in blaga predpisuje sistem enotnega izkazovanja in razporejanja prevoznih stroškov, posebej za prevoz potnikov in posebej za prevoz blaga, osnove za izračunavanje stroškov začetnih, končnih, prekladalnih in drugih manipulacij in samega prevoza blaga po njihovih vrstah in načinu prevoza, ter način izračunavanja stroškov in cen za prevoz blaga in potnikov po progah in relacijah.

7. člen

Za razširitev materialne osnove svoje transportne dejavnosti zagotavljajo železniška transportna podjetja v skladu s splošnim razvojem gospodarstva in njegovimi potrebami iz svojih transportnih dohodkov sredstva za obnavljanje in modernizacijo svojih transportnih zmogljivosti ter drugih delovnih sredstev za transportno dejavnost, razen za gradnjo novih prog.
Da se posamični interesi železniških transportnih podjetij spravljajo v sklad z interesi drugih železniških transportnih podjetij ter ekonomski interesi vseh v Skupnosti JŽ vdruženih podjetij nasproti uporabnikom prevoza, določi skupščina Skupnosti JŽ najvišji znesek, ki ga sme železniško transportno podjetje vračunati v prevozno ceno za razširitev materialne osnove svoje transportne dejavnosti.
Najvišji znesek iz drugega odstavka tega člena se določi za vsa železniška transportna podjetja po enotnem merilu.

8. člen

Za kontrolo cen oziroma tarif za prevoz potnikov in blaga po jugoslovanskih železnicah veljajo predpisi o družbeni kontroli cen, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Cene oziroma tarife za prevoz blaga po jugoslovanskih železnicah se lahko spreminjajo v sporazumu med železniškimi transportnimi podjetji in uporabniki prevoza.
Določbe členov 27 do 33 zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen ("Uradni list SFRJ" št. 12/67, 23/67 in 40/68), razen četrtega odstavka 28. člena, veljajo tudi za spremembo cen oziroma tarif za prevoz blaga po drugem odstavku tega člena.
Sporazum iz drugega odstavka tega člena velja za sklenjenega, če se z njim strinjajo železniška transportna podjetja, ki opravljajo prevoz, in Zvezna gospodarska zbornica po svojem upravnem odboru v imenu uporabnikov prevoza blaga.
Spremembe cen oziroma tarif za prevoz potnikov in blaga morajo biti objavljene najmanj trideset dni, preden se začnejo uporabljati.

9. člen

Železniško transportno podjetje mora pri sklenitvi prevozne pogodbe za prevoz na območju dveh ali več železniških transportnih podjetij (skupni promet) obračunati voznino za vso prevozno pot na podlagi prevoznih cen železniških transportnih podjetij, ki so udeležena v prevozu.

10. člen

Železniško transportno podjetje dovoljuje komercialne popuste za prevoze, ki se opravijo samo na njegovem območju; komercialne popuste za prevoze, ki se opravijo na območju več železniških transportnih podjetij, pa dovoljujejo sporazumno železniška transportna podjetja, ki so pri takih prevozih udeležena.
Ne glede na prvi odstavek tega člena dovoljuje komercialne popuste v mednarodnem tranzitnem prometu Skupnost JŽ v mejah zneskov, ki jih določijo posamezna, pri takem prevozu udeležena železniška transportna podjetja.

11. člen

Železniška transportna podjetja morajo biti vdružena v Skupnost JŽ.
Skupnost JŽ je poslovna skupnost, za katero se uporabljajo poleg določb tega zakona tudi določbe predpisov o gospodarskem združevanju in poslovnem sodelovanju.
V statutu Skupnosti JŽ je lahko določeno, da morejo pristopiti Skupnosti JŽ tudi druge delovne organizacije, ki so neposredno udeležene v prevozu ali opravljanju dejavnosti, pomembne za jugoslovanske železnice.

12. člen

Skupnost JŽ skrbi za napredek in skladen razvoj jugoslovanskih železnic ter za pravilnost in rednost železniškega prometa, opravlja s pooblastilom železniških transportnih podjetij ter drugih v skupnost JŽ vdruženih delovnih organizacij zadeve, ki so zanje skupnega pomena, in opravlja druge s tem zakonom in drugimi zveznimi predpisi določene zadeve.

13. člen

Skupnost JŽ je pravna oseba.
Skupnost JŽ upravljajo predstavniki železniških transportnih podjetij in drugih v skupnosti JŽ vdruženih delovnih organizacij in predstavniki njene delovne skupnosti.
Preden Skupnost JŽ dokončno sprejme svoj statut, ga mora predložiti v obravnavanje Zvezni skupščini.

14. člen

Državni organi imajo nasproti železniškim transportnim podjetjem in Skupnosti JŽ samo tiste pravice, katere jim dajejo zakon in na podlagi zakona izdani predpisi.

II. ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA PODJETJA

15. člen

Železniška transportna podjetja ustanavlja republiška skupščina; pri tem se drži osnov in meril iz 16. člena tega zakona.
Če obsega železniško transportno podjetje železniške proge, ki se raztezajo tudi po drugi republiki, je potrebno za ustanovitev podjetja soglasje skupščine te republike.

16. člen

Železniško transportno podjetje se ustanovi za del omrežja železniških prog, ki pomeni prometno celoto in zagotavljajo prometno-tehnične pogoje za samostojno poslovanje in delavsko samoupravljanje.
Skupščina skupnosti JŽ določa merila, po katerih se ugotavlja, kateri del omrežja železniških prog iz prvega odstavka tega člena pomeni prometno celoto, ki zagotavlja prometno-tehnične pogoje za samostojno poslovanje železniškega transportnega podjetja.

17. člen

Za razdelitev ali spojitev železniških transportnih podjetij je potrebno dovoljenje republiške skupščine.
Prvi odstavek 15. člena in drugi odstavek 16. člena tega zakona se ustrezno uporabljata pri razdelitvi ali spojitvi železniških transportnih podjetij.

18. člen

Železniško transportno podjetje sprejema svoj statut v soglasju z republiško skupščino.

19. člen

Železniško transportno podjetje si napravi načrt svojega poslovanja in razvoja v skladu s smernicami družbenih planov in s splošnim programom razvoja jugoslovanskih železnic.

20. člen

Vlaki na jugoslovanskih železnicah vozijo po voznem redu. Vozni red je za železniška transportna podjetja obvezen in podjetja so dolžna ukreniti vse, kar je potrebno za zagotovitev njegovega izvrševanja.
Vozni red za vlake v mednarodnem in skupnem notranjem prometu ter način materialne zagotovitve njegovega izvrševanja določajo sporazumno železniška transportna podjetja; določiti pa ga morajo tako, da je zagotovljen reden in neoviran prevoz v mednarodnem in skupnem notranjem prometu in da se čim bolje in kar se da učinkovito zadovoljijo potrebe po prevozu potnikov in blaga.
Če železniška transportna podjetja ne dosežejo sporazuma po drugem odstavku tega člena, določi vozni red v mednarodnem in skupnem notranjem prometu ter način materialne zagotovitve njegovega izvrševanja skupščine Skupnosti JŽ.
Sklep, ki ga sprejme skupščina skupnosti JŽ po tretjem odstavku tega člena, je za vsa železniška transportna podjetja obvezen.
Vozni red za vlake, ki vozijo samo po njegovem območju, določa železniško transportno podjetje v skladu z voznim redom, ki je določen za vlake v skupnem notranjem in v mednarodnem prometu.
Železniško transportno podjetje lahko uvaja in odpravlja vlake, ki vozijo samo po njegovem območju.
Skupščina Skupnosti JŽ predpiše postopek in način za izdelavo, določanje in sprejemanje voznega reda in določi materialno- tehnične pogoje, na katerih morajo temeljiti vozni red in ukrepi za njegovo izvrševanje; poprej pa mora dobiti mnenje železniških transportnih podjetij.

21. člen

Poleg prevoza po jugoslovanskih železnicah lahko prevažajo železniška transportna podjetja potnike in blago tudi z drugimi prevoznimi sredstvi, če izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani za tak prevoz.
Za prevoz potnikov in blaga z drugimi prevoznimi sredstvi veljajo predpisi, ki veljajo sicer za prevoz potnikov in blaga s takimi prevoznimi sredstvi.

22. člen

Železniško transportno podjetje lahko prenese neposredno po pogodbi brez povračila osnovna sredstva na drugo železniško transportno podjetje.

23. člen

Železniško transportno podjetje ni dolžno prevzeti železniškega objekta, za katerega ni bilo investitor, če spozna, da za to nima gospodarskega interesa.
Železniško transportno podjetje sme trajno ustaviti prevoz potnikov in blaga na posameznih progah ali delih prog samo, če se s tem strinja organ, ki ga določa republiški zakon.
Železniško transportno podjetje je dolžno določiti rok, po katerem bo trajno ustavilo prevoz potnikov in blaga na posamezni progi oziroma na posameznem njenem delu. Ta rok ne sme biti krajši kot šest mesecev, računano od vložitve zahteve za soglasje. Republiški organ iz drugega odstavka tega člena je dolžan do preteka omenjenega roka odločiti, ali daje ali pa odreka soglasje za trajno ustavitev prevoza potnikov in blaga na zadevni progi oziroma njenem delu. Če republiški organ do preteka tega roka ne odloči, se šteje, da se strinja s trajno ustavitvijo prevoza potnikov in blaga na zadevni progi oziroma njenem delu.
Če železniško transportno podjetje poskrbi za ustrezen prevoz potnikov ali blaga s prevoznimi sredstvi cestnega prometa ali prometa kakšne druge panoge, je soglasje za trajno ustavitev prevoza potnikov oziroma blaga na zadevni progi ali delu proge obvezno.
Če republiški organ iz drugega odstavka tega člena noče dati soglasja za trajno ustavitev prevoza potnikov in blaga na nerentabilni progi ali delu proge, mora železniškemu transportnemu podjetju nadomestiti izgube, ki zaradi tega nastajajo v njegovem poslovanju.
V primerih iz četrtega ali petega odstavka tega člena se pravice in dolžnosti obveznosti in medsebojna razmerja urejajo s pogodbo.

24. člen

Železniško transportno podjetje mora brez odlašanja izvrševati zahteve Skupnosti JŽ glede dnevne izravnave tovornih voz.
Pri izravnavi tovornih voz mora Skupnosti JŽ preskrbeti železniškemu transportnemu podjetju na njegovo zahtevo za njegovo poslovanje najmanj toliko voz, kolikor njegovih voz je v prometu.
Železniško transportno podjetje ima pravico do odškodnine za svoje tovorne vozove, ki jih po izravnavi uporablja drugo železniško transportno podjetje.
Odškodnina iz tretjega odstavka tega člena se odmerja tako, da je železniškemu transportnemu podjetju zagotovljen vsaj povprečen dohodek, ki ga imajo podjetja od posameznega voza.
Natančnejše določbe o izravnavi tovornih voz in o načinu ugotavljanja in obračunavanja odškodnine izda Skupnost JŽ.

26. člen

Medsebojna razmerja med železniškimi transportnimi podjetji ter razmerja med železniškimi transportnimi podjetji in drugimi Skupnost JŽ vdruženimi delovnimi organizacijami se urejajo s pogodbami, če niso urejena s tem zakonom.

III. SKUPNOST JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC

A. Naloge

27. člen

Skupnost JŽ:

1)

sprejema splošni program za razvoj jugoslovanskih železnic in ukrepe za napredek železniškega prometa;

2)

skrbi za skladen razvoj osnovnih transportnih zmogljivosti jugoslovanskih železnic;

3)

sodeluje z zveznimi organi, da se skladno razvijajo zmogljivosti in zagotovi izvajanje smernic družbenih planov na področju železniškega prometa;

4)

skrbi za potrebno tehnično enotnost na progah jugoslovanskih železnic, predlaga jugoslovanske standarde s področja železniškega prometa in izdaja odločbe o internih standardih in o tipih železniških prometnih sredstev;

5)

izdaja določbe, s katerimi se zagotavlja enotnost v poslovanju železniških transportnih podjetij v zvezi s prevozom potnikov in blaga;

6)

organizira sestavljanje voznega reda in opravlja naloge v zvezi z njegovim sprejemanjem in razglašanjem;

7)

spremlja izvajanje voznega reda vlakov v mednarodnem in skupnem notranjem prometu, ukrepa, kar je za to potrebno, in odloča o uvedbi in odpravi vlakov v mednarodnem in skupnem notranjem prometu;

8)

proučuje gostoto prometa (tokove) potnikov in blaga ter s svojimi ukrepi uravnava prevoz, da se zagotovi normalen mednarodni in skupni notranji železniški promet;