TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 52/2004 z dne 9. 11. 2004, sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 68/2003 z dne 16. 10. 2003 in sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 661/95 z dne 12. 7. 2002 se v delu, v katerem se nanašajo na odločitev o zahtevku iz naslova razlike v plači, razveljavijo in se zadeva v tem delu vrne Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

Pritožnik izpodbija sklep o dovoljenosti revizije. V presojo, ali je takšna odločitev sodišča pravilna, se Ustavno sodišče ne more spuščati, saj ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava. Očitane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa so zgolj pavšalne. Če je ustavna pritožba vložena prepozna, jo Ustavno sodišče zavrže. Enako odloči Ustavno sodišče, če pritožnik zatrjuje kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave v že končanem sodnem postopku Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja obveznost sodišča, da se do navedb stranke, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi svoje odločbe opredeli. Ker se sodišča niso opredelila do pritožnikove navedbe o nezakonitosti formacij, ker Vlada zanju ni dala soglasja, ta navedba pa je bila relevantna za odločitev, so s tem kršila pritožnikovo pravico iz 22. člena Ustave.