TFL Vsebine / TFLGlasnik

IZHODIŠČE

Od 22. 1. 2022 lahko davčni zavezanci na podlagi nove določbe 66.b člena ZDDV-1 uveljavljajo odbitek DDV-ja od motornih vozil, ki so namenjena za opravljanje dejavnosti davčnega zavezanca, če je pogon vozila brez izpusta ogljikovega dioksida ter vrednost vozila z vključenim obračunanim DDV - jem in drugimi dajatvami ne presega 80.000 EUR. Če se vozilo, ki je sicer namenjeno za opravljanje dejavnosti davčnega zavezanca, prepusti tudi v zasebne namene zaposlenih, nastane po določbi 15. člena ZDDV-1 nova obdavčljiva transakcija po ZDDV-1, in sicer opravljanje storitev za neposlovne namene. V 15. členu ZDDV-1 je določeno, da se za »opravljanje storitev za plačilo šteje tudi:

a) uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali kakršnakoli uporaba za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV.«

Davčni zavezanci, ki uveljavljajo odbitek DDV-ja ob pridobitvi vozila, morajo torej pri zasebni rabi oziroma kakršni koli drugi rabi kot za opravljanje dejavnosti obračunati DDV v skladu s 15. členom ZDDV-1. Davčna osnova za uporabo takega službenega vozila za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali kakršno koli uporabo za druge namene kot za opravljanje njegove dejavnosti se določi v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZDDV-1 in 38.a členom Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost.

Ob tem velja omeniti, da neposlovno rabo blaga obravnava tudi 7. člen ZDDV-1 (uporaba blaga za neposlovne namene), ki prav tako določa obveznost obračuna DDV - ja , kadar se izvede dobava blaga za neposlovne namene. vendar pa je besedilo 7. in 15. člena nekoliko različno, saj iz 7. člena ZDDV-1 jasno izhaja, da obveznost obračuna DDV-ja nastane, če je zavezanec izkoristil pravico do odbitka DDV- ja , v 15. členu istega zakona pa je navedeno, da se šteje, da je storitev opravljena, če je zavezanec imel pravico do odbitka DDV -ja , ki pa jo po novem 66.b členu nesporno ima. Smiselno podobno sta ti dve določbi različni tudi v nekaterih drugih jezikovnih različicah Direktive o DDV 2006/112/ES, v nekaterih jezikovnih različicah pa je v obeh zakonih uporabljena ista terminologija.

Zato se je v povezavi z neposlovno rabo električnih vozil v praksi postavilo vprašanje, kako razumeti določbo 15. člena ZDDV-1, v kateri je navedeno, da se za opravljanje storitev za plačilo šteje zasebna oziroma neposlovna raba blaga, če je bila za blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV - ja. Ali to pomeni:

• da je DDV treba obračunati, če je bila v ZDDV-1 dana pravica do odbitka, ne glede na to, ali jo je zavezanec izkoristil ali ne, ali
• da je DDV treba obračunati, samo če je zavezanec dejansko uveljavil pravico do odbitka DDV - ja.

Na podlagi predstavljenega izhodišča je bila sprejeta strokovna razlaga.

Celoten članek je dostopen za naročnike!