TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba: - spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, kolikor presega znesek 32.770,14 SIT, zavrne; - razveljavi v delu, v katerem se tožbeni zahtevek nanaša na plačilo obresti v znesku 3.386.375,11 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.12.1998 dalje ter glede stroškov postopka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

2. V nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (torej glede glavnice 32.770,14 SIT) se pritožba zavrne in se v tem obsegu izpodbijana sodba potrdi.

3. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Pravilo oz. načelo valorizacije vrnitvenega zahtevka (ki velja za t.i. nadomestno korist) v primeru vrnitve denarnih zneskov ne velja, saj bi nasprotovalo v veljavnem ZOR sprejetemu načelu denarnega nominalizma. Po določbi 214. člena ZOR je treba, kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Ker je iz tožnikovih trditev v zvezi z zastaranjem tožbenega zahtevka mogoče sklepati, da meni, da tožena stranka ni bila poštena, bi moralo sodišče prve stopnje to vprašanje raziskati.