TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi tako, da se sklep:

- v izpodbijani I. in II. točki izreka razveljavi

- v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da upniki sami krijejo svoje stroške v zvezi z narokom z dne 12. 2. 2013 in vlogo z dne 12. 12. 2012

- v izpodbijani V. točki izreka spremeni tako, da se upnikom naloži, da morajo v roku 8 dni od prejema tega sklepa dolžniku plačati 502,69 EUR stroškov postopka s pritožbama z dne 2. 4. 2013 in z dne 23. 10. 2013, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

II. Upniki so dolžni dolžniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa plačati 204,35 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Med strankama ni sporno, da je dolžnik po 24. 10. 2008 prenehal parkirati svoje vozilo na služnostni poti, kar pomeni, da je svojo obveznost po pravnomočnem sklepu o izvršbi izpolnil. To pa pomeni, da predmetnega izvršilnega postopka za uveljavitev nedenarne terjatve ni več mogoče voditi. Sklep o izvršbi namreč ne daje pravnega varstva dolžniku tudi za bodoča motilna dejanja, v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. Če bi bilo tako, bi bil namreč izvršilni postopek odprt neomejeno, kar pa ne more biti. Če pa kasneje pride do ponovnega ravnanja v nasprotju z izvršilnim naslovom, mora upnik vložiti nov predlog za izvršbo (prim. VSL sklep III Ip 5622/2012 z dne 20. 3. 2013).

Odločilno je, da je dolžnik svojo obveznost iz izvršilnega naslova po izdaji sklepa o izvršbi, v letu 2008 že izpolnil, zato sodišče ni imelo podlage za postopanje po četrtem odstavku 226. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 227. členom ZIZ.