IZREK
Drugi odstavek 74. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr. in 17/15) je v neskladju z Ustavo.
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Člen 76.a Zakona o sodniški službi se razveljavi.
EVIDENČNI STAVEK
Načelo delitve oblasti se odraža tudi v ureditvi postopka oziroma pristojnosti pri imenovanju sodnikov. V Republiki Sloveniji sodnike voli Državni zbor na predlog Sodnega sveta (130. člen Ustave). Pri imenovanju sodnikov sodelujejo vse tri veje oblasti: sodna z večino članov v Sodnem svetu, izvršilna prek predsednika republike, ki predlaga Državnemu zboru v izvolitev kandidate za pet članov Sodnega sveta, in zakonodajna z izvolitvijo petih članov Sodnega sveta in z imenovanjem oziroma izvolitvijo sodnikov.
Temeljna predpostavka sodniške neodvisnosti je trajnost sodniške funkcije. Garancija trajnosti sodniške funkcije pomeni, da sodniki niso podvrženi reelekciji, torej (periodičnemu) ponovnemu imenovanju oziroma volitvam, kar zagotavlja, da jim ni treba soditi všečno tistim, ki naj bi jih ponovno volili oziroma jim podaljševali sodniško funkcijo. Ustava ne določa izrecno, kdaj sodnik nastopi sodniško funkcijo in kdaj mu ta preneha. Vendar pa iz 129. člena Ustave, njegove zgodovinske, namenske in sistematične razlage izhaja, da mora zakonodajalec določiti najmanj starostno mejo za izvolitev v sodniško funkcijo in starostno mejo za njeno prenehanje. Ustava torej od zakonodajalca zahteva, naj uredi najvišjo starost, pri kateri sodniška funkcija preneha, če se sodnik pred tem ne upokoji.
Zakonska ureditev, ki upokojenim sodnikom kljub temu, da v skladu z drugim odstavkom 129. člena Ustave upokojitev pomeni prenehanje sodniške funkcije, omogoča, da do 70. leta starosti sodijo oziroma izvajajo sodno oblast, je v neskladju z drugim odstavkom 129. člena Ustave.
Zakonska ureditev, ki omogoča, da upokojeni sodniki brez starostne omejitve opravljajo službeni nadzor sodnikovega dela, izvršujejo naloge sodne uprave in kot dodeljeni sodniki vodijo službo za nadzor organizacije poslovanja pri ministrstvu za pravosodje, je v neskladju z načelom neodvisnosti sodnikov iz 125. člena Ustave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.