TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pri tožbenem zahtevku, ki temelji na določbi prvega odstavka 75. člena SPZ, mora biti praviloma obratovalcu prepuščeno, kako bo prepovedane imisije saniral. Zahtevek za povsem določeno spremembo stanja sosednje nepremičnine je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče prekomerne imisije preprečiti le na en način.

Z začasno odredbo tožeča stranka zahteva prepoved vgradnje zaključnega sloja asfalta, torej povsem konkretno opustitev na nepremičnini prvotožene stranke. Ta opustitev po eni strani, kot utemeljeno izpostavlja sodišče prve stopnje, na opustitev poseganja v lastninsko pravico tožeče stranke (oziroma na odvodnjavanje) v ničemer ne bi vplivala, torej ne ustreza namenu zavarovanja, saj sploh ne ureja spornega razmerja. Gre za nekaj drugega, nekaj kar morda je (tožeča stranka ugiba, da prvotožena stranka po rekonstrukciji ceste ne bo naklonjena takojšnjemu ponovnemu razkopavanju iste ceste) morda pa tudi ni povezano s tožbenim zahtevkom.

S prepovedjo asfaltiranja se tudi v ničemer ne varuje uveljavljanega tožbenega zahtevka. Njegova izvršitev z vidika tožeče stranke zaradi asfaltiranja ne bo onemogočena niti otežena. To, da bi bila izpolnitev zahtevka morda cenejša, če tožena stranka prej ne bo izvedla asfaltiranja (in bo morda zato raje izvršila sodno odločbo), ne ustreza zahtevam ZIZ za izdajo začasne odredbe.