TFL Vsebine / TFLGlasnik

IZHODIŠČE

Mednarodni standard strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju (v nadaljnjem besedilu: standard) 1210 – Strokovnost nalaga, da morajo imeti notranji revizorji znanje, veščine in druge sposobnosti, potrebne za izvajanje posameznih nalog. S proučevanjem obstoječih dejavnosti, usmeritev in novih zadev lahko notranji revizor podaja ustrezna priporočila in izvaja svetovanje. Standard 1230 – Nenehno strokovno izpopolnjevanje pa pravi, da morajo notranji revizorji širiti svoje znanje, veščine in druge sposobnosti z nenehnim strokovnim izpopolnjevanjem. Od vodje notranje revizije se skladno s standardom 2030 – Ravnanje z viri pričakuje, da bo zagotovil ustrezne, zadostne in učinkovito razporejene notranjerevizijske vire ter s tem izpolnil odobreni načrt. Dodatno standard pojasnjuje, da se ustreznost virov nanaša na znanje, veščine in druge sposobnosti, potrebne za izvajanje načrta.

Izvajanje notranjerevizijskih pregledov je v zadnjih 50 letih¹ napredovalo iz pregledov preverjanja (osredotočeni na finančno področje, usmerjeni na odkrivanje napak v preteklosti in predvsem na preglede skladnosti) v preglede sodelovanja, ki pokrivajo dajanje zagotovil in svetovanje deležnikom v vseh procesih organizacije. Notranja revizija sodeluje pri preprečevanju prevar.

Cilj je dodajanje vrednosti organizaciji, ki lahko s tem izboljša poslovanje, izvajanje kontrol in upravljanje tveganj.

Vse to od notranje revizije v posamezni organizaciji zahteva, da nima le splošnih finančnih in računovodskih znanj, ampak tudi vedno več specifičnih – operativnih, procesnih, sistemskih, tehnoloških, panožnih znanj in sposobnosti. Iz hitro spreminjajočega se poslovnega okolja izhajajo tudi nova tveganja, ki so dinamična in nenehno rastejo (na primer kibernetične nevarnosti, prelomne tehnologije, tveganja, povezana z nezadovoljstvom zaposlenih, vedno večja uporaba podatkov, različne omejitve glede zasebnosti in zaupnosti, mednarodni finančni predpisi …) ter predstavljajo izziv notranjim revizorjem, ki še niso presojali in pregledovali teh procesov in z njimi povezanih notranjih kontrol.

Izziv vodje notranje revizije je ne glede na število članov, kako zagotoviti ustrezne vire in sestaviti notranjerevizijski tim, da bo lahko učinkovito izpolnjeval vedno obsežnejši seznam zahtev, ki jih vsi deležniki pričakujejo od njega.

Da zadosti vsem zahtevam po pregledih nenehno spreminjajočih se področij tveganj, lahko vodja notranje revizije uporabi zunanje izvajalce (veščake) ali zaposli dodaten kader, ki že ima zahtevana znanja. Zaposlitev dodatnega kadra pa ni dolgoročna rešitev, saj se bodo nova tveganja še vedno pojavljala, obstoječa pa spreminjala, nove tehnologije se bodo vedno hitreje razvijale in deležniki bodo od notranje revizije pričakovali izvedbo pregledov, ki bodo čim bolj zajeli vse kritične procese in notranje kontrole. Rešitev, ki bo učinkovita tudi dolgoročno, je, da vodja notranje revizije poskrbi za razvoj znanja, veščin in drugih sposobnosti pri obstoječem kadru.

Na podlagi predstavljenega izhodišča je bila sprejeta strokovna razlaga.

STROKOVNA RAZLAGA

Naloga vodje notranje revizije je dobro poznati obstoječi nabor znanj, veščin in drugih sposobnosti, saj na podlagi tega razporeja vire in zagotavlja, da so načrtovani revizijski pregledi izvedeni strokovno. Ta nabor znanj, veščin in drugih sposobnosti je lahko tudi okvir za iskanje in uvajanje novega notranjega revizorja.

Med samim spremljanjem dela svojega tima vodja notranje revizije prepozna pomanjkljivosti v kompetencah ter priložnosti za rast in razvoj. Ob upoštevanju vseh panožnih znanj oziroma poznavanju specifik dejavnosti, v kateri deluje notranja revizija, nekatera znanja in sposobnosti notranji revizorji lahko nadgrajujejo v svojem kariernem razvoju.

V članku IIA-ja² so predstavljeni rezultati raziskave, opravljene leta 2018,³ na podlagi katere se je sestavil seznam pomembnosti posameznih znanj, veščin in sposobnosti notranjega revizorja.

Seznam se lahko uporabi tudi kot seznam najbolj uporabnih znanj in veščin, ki so vodji notranje revizije lahko v pomoč pri razvoju posameznega člana notranjerevizijskega tima. Iz seznama je razvidno, da mora imeti notranji revizor poleg ustreznih strokovnih znanj predvsem vedno več t. i. mehkih veščin.

Dodatna pomoč pri (samo)ocenjevanju in nadgradnji usposobljenosti notranjih revizorjev je Okvir usposobljenosti notranje revizije (angl. Internal Audit Competency Framework), ki ga je objavil IIA leta 2020. Kot je bilo predstavljeno v januarski (2021) izdaji revije SIR*IUS, v rubriki Iz prakse za prakso (PR- NR-1-1/21), »Okvir ponuja jasen in zgoščen pregled stanja in načrt poklicnega razvoja za notranje revizorje na vseh ravneh njihove kariere, kar je ponazorjeno s štirimi področji usposobljenosti, to so strokovnost, uspešnost, kontrolno okolje ter vodenje in komuniciranje, ki temeljijo na več standardih in zanje ključnih sposobnostih, ter s tremi stopnjami usposobljenosti, od splošne ozaveščenosti (1) in uporabnega znanja (2) do ravni strokovnjaka (3)«.

Poleg tega lahko vodja notranje revizije kot dodaten nabor znanj, veščin in sposobnosti, ki so pomembne za notranjega revizorja, uporabi predmetnike izobraževanj za pridobitev strokovnih nazivov preizkušeni notranji revizor, državni notranji revizor in preizkušeni državni notranji revizor ter izpitni načrt za pridobitev certifikata CIA (Certified Internal Auditor).

IIA-jevo navodilo o upravljanju talentov⁴ ponuja različne strategije, ki jih lahko uporabijo vodje notranje revizije za usposabljanje članov svojega tima, med drugim:

• Rotacijsko zaposlovanje – rotacijski programi zagotavljajo usposabljanje za kandidate iz drugih oddelkov organizacije. Poleg tega ponujajo izmenjavo dobre prakse in priložnost, da se izboljša razumevanje vloge notranje revizije med zaposlenimi v drugih oddelkih organizacije.
• Program gostujočih revizorjev⁵ – lahko se uporablja za zapolnitev vrzeli v kompetencah za posebne revizijske posle, hkrati pa zagotavlja priložnost osebju iz drugih delov organizacije, da se kratkoročno zaveže notranji reviziji.

Gostujoči revizor je običajno strokovnjak za posamezno področje notranje revizije in lahko spodbuja izmenjavo znanja tako znotraj revizijske službe kot zunaj nje. Ta program je še posebej učinkovit pri usklajevanju z IT-oddelki.

• Program mentorstva – mentorski programi so večinoma neformalni, brez uradne dokumentacije in predstavljajo priložnost za novozaposlene in izkušene sodelavce, da izboljšajo svoje kompetence pod očmi bolj izkušenega in dobro obveščenega. Najbolje je, da mentor ni posameznikov nadrejeni.
• Usposabljanje na delovnem mestu je učinkovit način, da zaposleni pridobijo praktične izkušnje pri opravljanju nalog notranje revizije. Novim uslužbencem lahko pomaga tudi pri spoznavanju ključnih poslovnih procesov in nalog, ki jih opravljajo drugi dajalci zagotovil, kot sta upravljanje tveganj in skladnost.
• Klasična izobraževanja oz. delavnice – številne organizacije imajo uradne programe internega izobraževanja, v katerem se pridobiva specifično znanje, ki temelji na vlogah in odgovornosti posameznega delovnega mesta, ali pa na nadgradnji tehničnih kompetenc, kot sta podatkovna analitika in prepoznavanje prevar. To obliko usposabljanja lahko zagotovijo tudi zunanje tretje osebe, na primer Slovenski inštitut za revizijo svojim članom pogosto ponuja tehnično in strokovno usposabljanje.
• E-izobraževanje lahko izvajajo notranji ali zunanji ponudniki. Zagotavlja večjo prilagodljivost pri načrtovanju datumov in ne zahteva potovanj ali odsotnosti iz pisarne.

Zagotovo mora biti vnajprej zagotovljena osnovna lastnost vsakega notranjega revizorja želja po nenehnem razvoju in izobraževanju. Brez tega tudi najboljši okvir ne bo pripomogel k temu, da gre notranji revizor v korak s hitrimi spremembami v poslovnem okolju.

Opombe

^1. Factsheet:Evolution of Internal Audit, 2020 IIA Australia.

^2. IIA Global Perspectives and insights: Optimizing Talent Management in an Evolving Audit Landscape, 2019.

^3. 2018 North American Pulse of Internal Audit, odgovori na vprašanje: Navedite stopnjo, do katere so naslednje veščine bistvene za sposobnost vašega revizijskega tima, da opravlja svoje odgovornosti. Odstotek tistih, ki so izbrali "najbolj" ali "zelo" bistveno. n = 636.

^4. IIA Practice Guide Talent Management; Recruiting, Developing,Motivating, and Retaining Great Team Members(upravljanje talentov; pridobivanje, razvijanje, motiviranje in zadržanje odličnih članov skupine), December 2015.

^5. Gostujoči revizor (angl. Guest auditor), kot je predstavljen v iia Practice Guide Talent Management; Recruiting, Developing, Motivating, and Retaining Great Team Members. Gre za zaposlenega znotraj organizacije, ki je strokovnjak na svojem področju in se za določeno obdobje priključi notranjerevizijskemu timu pri izvajanju pregledov.