TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Motorno vozilo po 1. odst. 68. čl. KZJ v zv. z 11. odst. 113. čl. KZJ
je tudi kolo z motorjem.

Sodišče prve stopnje je obdolženca zaradi kaznivega dejanja ogrožanja
javnega prometa po 1. in 3. odst. 251. čl. KZS z uporabo omilitvenih
določil obsodilo na 5.000 din denarne kazni, plačljive v roku treh
mesecev. Predlogu javnega tožilca, da izreče obdolžencu še varnostni
ukrep prepovedi vožnje motornega vozla, pa ni sledilo, češ da
obdolženec za vožnjo kolesa z motorjem ne potrebuje vozniškega
dovoljenja, kar pa pomeni, da predlaganega ukrepa ne bi mogli
izvršiti.
Zoper tako sodbo se je pritožil zaradi neizrečenega varnostnega
ukrepa javni tožilec in predlagal, da pritožbeno sodišče napadeno
sodbo spremeni in obdolžencu izreče varnostni ukrep po 1. odst. 68.
čl. KZJ.
Pritožbeno sodišče je ugodilo tožilčevi pritožbi in prvostpno sodbo
tako spremenilo, da je obdolžencu izreklo varnostni ukrep po 1. odst.
68. čl. KZJ s tem, da obdolženec šest mesecev ne bo smel voziti
kolesa z motorjem. Menilo je, da predstavlja kolo z motorjem vendarle
motorno vozilo določene vrste, pa čeprav 21. tč. 7 čl. ZTVCP kolo z
motorjem ne šteje za motorno vozilo. Iz tč. 23. 7. čl. ZTVCP pa le
izhaja, da je kolo z motorjem vozilo na motorni pogon z dvema ali
tremi kolesi, pri katerem delovna prostornina motorja ne presega 50
ccm in na ravni cesti ne more razviti hitrosti nad 50 km. Zato je
sodilo, da gre le za navidezno neskladje med definicijo motornega
vozila po 11. tč. 113. čl. KZJ oz. 11. tč. 45. čl. KZS in 21. tč. 7.
čl. ZTVCP.
Zoper drugostopno odločbo je JT SRS vložil zahtevo za varstvo
zakonitosti, ker da je pritožbeno sodišče z izrekom varnostnega
ukrepa v škodo obdolženca kršilo 1. odst. 68. čl. KZJ. Menil je, da
je definicija motornega vozila v zveznem in republiškem kazenskem
zakonu preohlapna in da je treba opredelitev motornega vozila
poiskati v posebnem zakonu, torej v 21. tč. 7. čl. ZTVCP. Varnostnega
ukrepa v obliki, kot ga je izreklo pritožbeno sodišče, ne bi bilo
mogoče izvršiti, saj določa ZIKS v členih 169 do 171 le izvršitev
varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornih vozil, za katerih
upravljanje je potrebno vozniško dovoljenje, za vožnjo kolesa z
motornjem pa je treba imeti le potrdilo o znanju predpisov o varnosti
cestnega prometa. Zato je predlagal spremembo drugostopne odločbe s
tem, da se obdolžencu varnostni ukrep po 1. odst. 68. čl. KZJ ne
izreče.
VSS je zahtevo JT SRS za varstvo zakonitosti zavrnilo kot
neutemeljeno.
VSS se strinja z mnenjem višjega kot pritožbenega sodišča, da je kolo
z motorjem šteti za motorno vozilo iz 68. čl. KZJ v zv. z 11. tč.
113. čl. KZJ oz. 11. tč. 45. čl. KZS. Dejstvo je, da kazenski
zakonik, ki je veljal do 30.6.1977 niti v členu 99 niti drugje ni
opredeljeval pojma motornega vozila. V čl. 61c KZ je bilo govora o
varnostnem ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja, ne pa o prepovedi
vožnje določene vrste oziroma kategorije motornega vozila. Zato je
bilo treba pred 1.7.1977 bržkone iskati pojem motornega vozila v
specialnem predpisu, torej v 21. tč. 7. čl. ZTVCP, ki kolo z motorjem
izrecno izloča iz kategorije motornih vozil. Vendar pa je situacija z
uveljavitvijo nove zvezne in republiške kazenske materialne
zakonodaje spremenjena. Varnostni ukrep po 68. čl. KZJ ne govori več
o odvzemu vozniškega dovoljenja, pač pa o prepovedi vožnje mtoornega
vozila določene vrste oziroma kategorije, pri čemer je povsem
irelevantno, ali storilec ima ali nima vozniškega dovoljenja. VS SRS
je mnenja, da je treba primarno iskati definicije motornega vozila v
11. tč. 113. čl. KZJ oz. v 11. tč. 45. čl. KZS, ki štejeta za motorno
vozilo vsako prometno sredstvo na motorni pogon v kopnem, vodnem in
zračnem prometu. Prometno sredstvo je širši pojem, kot motorno vozilo
iz 21. tč. 7. čl. ZTVCP. Kolo z motorjem je potemtakem prometno
sredstvo na motorni pogon v kopnem prometu, čeprav ga ni potrebno
registrirati niti posredovati za vožnjo z njim vozniškega dovoljenja.
Takšno razlago posredno potrjujeta določili 83. čl. ZTVCP (Ur.l. SRS,
št. 24/75) in čl. 13/1 pravilnika o vozniških dovoljenjih in o
potrdilih o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa (Ur.l. SRS,
št. 9/76). Iz 83. člena citiranega zakona izhaja, da se določila
členov 192 do 194 ZTVCP smiselno uporabljajo tudi za voznike
kmetijskih traktorjev, delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z
motorjem. Torej je mogoče tudi vozniku kolesa z motorjem ob ustreznih
zakonitih pogojih prepovedati vožnjo z motornim vozilom s tem, da se
mu za določeno dobo odvzame potrdilo o znanju predpisov o varnosti
cestnega prometa. O možnosti odvzema takega potrdila v postopku
zaradi prekrška ali kaznivega dejanja govori tudi čl. 13/1 že
citiranega pravilnika. Čeprav v določilih členov 169 do 171 ZIKS ni
nikjer govora o potrdilu o znanju predpisov o varnosti cestnega
prometa, je vendarle jasno, da se bo glede na določila 83. čl. ZTVCP
varnostni ukrep iz 68. čl. KZJ izvršil z analogno uporabo že
citiranih določil zakona o izvrševanju kazenskih sankcij; pristojni
organ za notranje zadeve bo obdolžencu odvzel potrdilo o znanju
predpisov o varnosti cestnega prometa za dobo šestih mesecev.
Končno ni odveč opozoriti na pravno mnenje VSS, sprejeto na občni
seji dne 14.10.1963, da obsega varnostni ukrep po čl. 61c KZ tudi
odvzem potrdila o znanju prometnih predpisov oz. prepoved njegove
izdaje. Zaradi vsega navedenega je bilo treba zahtevo JT SRS za
varstvo zakonitosti zavrniti kot neutemeljeno.